Zahvaljujoč njegovi zgodovinski in kulturni dediščini ter edinstveni arhitekturi je Besançon leta 1986 dobil oznako "mesta umetnosti in zgodovine", od leta 2008 je Citadela v sklopu Vaubanovih utrdb tudi na Unescovemseznamu svetovne kulturne dediščine.
Geografija
Mesto se nahaja v pokrajini Franche-Comté na dnu Jurskega hribovja ob reki Doubs, ki ga obkroža z večjim naravnim okljukom v premeru enega kilometra.
Ozemlje ob rečnem okljuku je bilo že v bronasti dobi poseljeno s plemeni Galcev. Ime kraja se prvič omenja v Cezarjevih spisih o zavzetju Galije kot Vesontio. Skozi čas je večkrat spremenil ime, od Besantio in Besontion preko nemškega Bisanz do sedanjega Besançon.
Leta 843 je bil s podpisom Verdunskega miru, s katerim se je končala triletna karolinška državljanska vojna, dodeljen Lotaringiji pod vodstvom burgundskih vojvodov. Kot del Svetorimskega cesarstva od leta 1034 je mesto postalo sedež nadškofije, leta 1184 pa mu je bil dodeljen tudi status svobodnega cesarskega mesta z avtonomijo. V 15. stoletju je prišel pod vpliv burgundskih vojvod. Po poroki Marije Burgundske s svetorimskim cesarjem Maksimiljanom I. je padel za kratek čas v roke Habsburžanom, preko njih pa Špancem, ki so v njem zgradili glavni obrambni kompleks Citadello (1668). Od 1526 do 1673 je bila v njem kovnica denarja. Leta 1674 so ga zavzele francoske čete, po sporazumu v Nijmegnu je pripadel Franciji. V tem času je bil pod nadzorstvom arhitekta Vaubana zgrajen cel sistem fortifikacij, vključno z izpopolnjeno Citadello.
.JPG)
.jpg)
