Belfort

Belfort
Občina
Lega
Francija Burgundija - Franche-Comté
47°38′15″N 6°51′46″E / 47.63750°N 6.86278°E / 47.63750; 6.86278
Država	Francija
Regija	Burgundija-Franche-Comté
Departma	Territoire de Belfort
Okrožje	Belfort
Kanton	sedež petih kantonov
Interkomunaliteta	Aglomeracijska skupnost Belfort
Upravljanje
• Župan (2008-2014)	Étienne Butzbach
Površina 1	17,1 km2
Prebivalstvo  (1 januar 2021)[1]	45.155
• Gostota	2.600 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	90010 /90000
Nadmorska višina	354–650 m (povp. 358 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja. Leta 2009 je mesto imelo 50.199 prebivalcev.

Mesto leži ob reki Savoureuse v bližini meje z Nemčijo in Švico, na strateško pomembni poti med Renom in Rono, tako imenovanih Burgundskih vratih.

Belfort je sedež petih kantonov:

• Kanton Belfort-Center (del občine Belfort: 10.231 prebivalcev),
• Kanton Belfort-Jug (del občine Belfort: 8.127 prebivalcev),
• Kanton Belfort-Sever (del občine Belfort: 8.329 prebivalcev),
• Kanton Belfort-Vzhod (del občine Belfort: 14.851 prebivalci),
• Kanton Belfort-Zahod (del občine Belfort: 8.808 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Beaucourt, Châtenois-les-Forges, Danjoutin, Delle, Fontaine, Giromagny, Grandvillars, Offemont, Rougemont-le-Château in Valdoie s 141.958 prebivalci.

Ozemlje Belforta je bilo za časa rimske Galije naseljeno z galskim plemenom Rauraci.

Ime se prvikrat omenja v sporazumu iz Grandvillarsa leta 1226 kot Beau fort, ozemlje pod pristojnostjo grofov iz Montbéliarda, kateri so mu leta 1307 podelili ustanovno listino. S poroko Jeanette de Montbéliard in Alberta Habsburškega (sredina 14. stoletja) je mesto postalo avstrijsko, po Vestfalskem miru (1648), s katerim se je končala tridesetletna vojna, pa je prešlo k Franciji. Med francosko revolucijo je bilo vključeno v departma Haut-Rhin oz. Alzacijo, kjer je ostalo do francosko-pruske vojne. Po obleganju mesta (3. november 1870-18. februar 1871) in kasnejši pruski aneksiji Lorene in Alzacije je Belfort ostal v francoskih rokah ter oblikoval novoustanovljeni departma Territoire de Belfort. Med drugo svetovno vojno je bil okupiran, osvobojen 22. novembra 1944.

• Belfortska citadela iz druge polovice 17. stoletja, zgrajena po načrtih francoskega vojaškega inženirja in arhitekta Vaubana,
• katedrala sv. Krištofa, grajena v letih 1727-1750 (severni stolp 1845), od 3. novembra 1979 sedež škofije Belfort-Montbéliard, ustanovljene na delu ozemlja Besançonske nadškofije, francoski narodni spomenik od 1930,
• Belfortski lev, delo francoskega arhitekta Bartholdija, v spomin na obleganje mesta 1870,
• Trg republike, spomenik treh obleganj (1813, 1815, 1870)

• Boumerdes (Alžirija),
• Delémont (Švica),
• Leonberg (Nemčija),
• Mohammedia (Maroko),
• Novi Beograd (Srbija),
• Skikda (Alžirija),
• Stafford (Anglija, Združeno kraljestvo),
• Zaporožje (Ukrajina).

• seznam mest v Franciji

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Belfort

• Uradna stran Arhivirano 2011-10-02 na Wayback Machine. (francosko)
• Turizem Arhivirano 2006-08-14 na Wayback Machine.

1. ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.