Stare uteži in mere

Stare merske enote so uporabljali v preteklosti, danes pa jih nadomeščamo z zakonsko dovoljenimi osnovnimi enotami, ter ostalimi enotami.

Skozi zgodovino je obstajalo mnogo uteži in mer. Določitve nekaterih takšnih enot so bile velikokrat nejasne in nenatančne. Velikokrat so enote imele isti izvor, njihove dejanske vrednosti pa so se v različnih deželah ali odobjih razlikovale. To nas ne sme navesti na zaključek, da so bile v splošnem vse stare mere nenatančne. Veliko enot so določili z veliko natančnostjo in velikokrat so bili standardi za meritve izjemni. Dolžina stranice Velike piramide v Gizah 235 m je bila natančna na 15 mm in to že pred 4500 leti.

Večina mer in uteži jih je bila pozabljena ob propadu civilizacij, nekatere ki so jih uporabljali še v srednjem veku pa so ukinili z uvedbo metričnega sistema.

• Putrih = ročni sodček do 25l
• Vagane = mera za živo (pravkar spečeno) apno 80x40x30cm = 61 litrov [na preloki/dokumentarni film]

Do Metrske konvencije^[1] 20. maja 1875 so se na področju Slovenije uporabljale avstrijske merske enote:

• Dunajski palec (avstrijska cola) je 12 črt, oziroma 0,02634 m.
• Dunajski čevelj je bil enak 12 avstrijskim colam, oziroma 0,316 m.
• Klaftra oziroma seženj je merila 6 čevljev oziroma 1,896 (1,89648) metra.
• Milja je merila 24000 čevljev oziroma 4000 klafter oziroma 7585,93 metrov.

• kù? -- vatel (sumersko). Akadsko amatu. Bakrena palica Nipurskega vatla, prva znana standardna palica, je določala sumerski vatel kot 51,72 cm okoli leta 1950 pr. n. št. Bila je razdeljena na štiri enote, in vsaka od njih naprej na 16 enot. Babilonski vatel je verjetno meril okoli 48 cm. Za primerjavo, notranji kvadrat babilonskega stolpa je meril 120 krat 120 vatlov..
• čevelj -- njegovo vrednost 26,45 cm je določil sumerski vladar Gudea iz Lagaša okoli leta 2575 pr. n. št. To je najstarejši ohranjen standard za dolžino.
• palec (prst) -- 1 / 16 čevlja ali 1 / 30 vatla
• stadij -- 148.5 m
• parasang -- babilonska stara morska milja (liga) je 5.6 km

• sar --
• iku --

• log --
• homer --

• šekal --
• mina -- 60 šekalov

• leto -- 365/366 dni
• teden -- 7 dni
• ura -- 60 minut

• talent

Glavni članek: Antične rimske merske enote.

- v angleščini:

• Dictionary of Units of Measurement Arhivirano 2018-10-10 na Wayback Machine.
• Units of measure
• Unit systems Arhivirano 2004-12-06 na Wayback Machine.
• Mile measurements Arhivirano 2004-12-08 na Wayback Machine.
• Mesopotation bibliograpy Arhivirano 2007-09-29 na Wayback Machine.
• Old units of measure
• Measures from Antiquity and the Bible
• Greek measure Arhivirano 2015-05-04 na Wayback Machine.
• More on the schoinos
• Measuring length in Ancient Egypt
• Egyptian units^{[mrtva povezava]}
• Egypt unidades, pesos e medidas
• Las Matemáticas en el Antiguo Egipto
• Irrational numbers and pyramids Arhivirano 2004-12-04 na Wayback Machine.
• Sekeds and the Geometry of the Egyptian Pyramids Arhivirano 2006-10-17 na Wayback Machine.
• English Customary Weights and Measures Arhivirano 2008-07-24 na Wayback Machine.
• Alte Längenmaße und ihre Bedeutung
• Projekt zur Erschliessung historisch wertvoller Altkartenbestände Arhivirano 2016-03-03 na Wayback Machine.
• Scandinavian units Arhivirano 2003-02-23 na Wayback Machine.
• Swedish units Arhivirano 1998-12-05 na Wayback Machine.

Ta matematični članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u

1. ↑ Mednarodni sistem merskih enot SI