Smučarski skoki

Smučarski skoki

Holmenkollbakken v Oslo, Norveška
Krovna zveza	Mednarodna smučarska organizacija (FIS)
Začetek	22. november 1808 Olaf Rye, Cerkev Eidsberg, Eidsberg, Norveška
Značilnosti
Kategorizacija	nordijsko smučanje
Oprema	smuči
Prizorišče	Azija Evropa Severna Amerika
Olimpijske igre	1924 (moški) 2014 (ženske)

Smučarski skoki so nordijsko smučarska športna panoga pod okriljem Mednarodne smučarske organizacije (FIS), v kateri se smučarski skakalec spusti po zaletišču skakalnice in skuša leteti čim dlje. Poleg točk za dolžino se v rezultat tekmovalca štejejo še sodniške ocene za slog ter kompenzacijske točke za jakost vetra in višino zaletišča. Tekme so iz kvalifikacij in dveh glavnih serij, poleg posamičnih tekem potekajo tudi ekipne tekme, kjer vsako državo zastopajo po štirje skakalci. So eni izmed paradnih zimskih športov, ki se izvajajo na snežni podlagi, od leta 1954 pa so možni skoki tudi v poletju na plastiki. Od leta 1924 so tudi del tekmovanja na zimskih olimpijskih iger, od leta 1925 se na dve leti izvajajo tudi svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju in od leta 1972 svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Od leta 1953 je eden izmed vrhuncev vsake sezone tudi Novoletna turneja, ki poteka na dveh nemških in dveh avstrijskih prizoriščih. Svetovni pokal v smučarskih skokih poteka od leta 1979 za moške in od leta 2011 za ženske. Holmenkollen pri Oslu velja za svetišče smučarskih skokov, Planica pa za zibelko poletov. Skoki in poleti so najbolj popularni v državah kot so: Avstrija, Finska, Japonska, Nemčija, Norveška, Poljska in Slovenija.

Po navedbah nizozemskega admirala Cornelius de Jonga iz njegove knjige Reizen naar de kap, prvi poskusni skoki datirajo v leto 1796. V tej knjigi je opisano, kako so se norveški vojaki spuščali po strehah kmečkih skednjev in trdo pristali na tla. Ugotovili so, da bi trd pristanek lahko ublažili s skokom po strmem hribu. Seveda tukaj ni šlo za pravo športno skakanje, ampak bolj za poizkuse. Prvi uradno zabeležen skok se je zgodil dvanajst let kasneje.

Smučarski skoki prvotno izvirajo iz Norveške. Prvi pravi in z izmerjeno dolžino uradno zabeležen skok v zgodovini, se je zgodil 22. novembra 1808 pri cerkvici v Eidsbergu na Norveškem. Dansko-Norveški polkovnik Olaf Rye se je pred svojimi vojaškimi kolegi želel pobahati in pokazati pogum, ter za tiste čase skočil neverjetnih 9.5 metra.^[1][2]

Prva zabeležna javna tekma pred publiko je bila organizirana 22. januarja 1862 v kraju Trysil na Norveškem. To je bila tudi prva tekma, na kateri so sodniki za slog in eleganco delili ocene. Tekmovalci so morali dokončati tri skoke brez padcev, pravila pa so bila določena vnaprej.^[3] Iz poročila obljavljenega v norveškem časopisu Morgenbladet je jasno razvidno, da je bila tekma zabavnega značaja, a hkrati državno tekmovanje z močnim nabojem.

Leta 1866 je bilo blizu stare cerkve Aker v Oslu/Christiania, organizirano prvo smučarsko tekmovanje organizirano kot kombinacija teka na smučeh, slaloma in smučarskih skokov, ki je privabilo 2,000 ljudi.^[4]

Norveški pionir modernega smučanja Sondre Norheim, je svojo prvo tekmo zmagal leta 1868 v Oslu/Christiania in z 19,5 metra postavil sploh drugi svetovni rekord v zgodovini.^[4] Norheim je znan kot izumitelj telemark smučanja, ki je rekreativno vozil tudi smuk in glede na njegove inovacije postal slaven v lokalnem okolju. Njegov prispevek v razvoju smučarske tehnologije je ogromen, saj je dizajniral novo opremo, za tisti čas revolucionarne smučarske vezi ter nove zaobljene smuči, ki so omogočale lažji zavoj. Izumil je tudi telemark smučo, ki je bila prototip za ves nadaljnji razvoj smuči. Sondre Norheim je bil s strani svojih prijateljev in znancev proglašen za velemojstra umetnosti smučanja. Prosto smučanje je kombiniral s skoki in slalomom.

Prvo pravo resno in širše znano tekmovanje, imenovano Husebyrennene (Huseby), je bilo leta 1879 organizirano v Oslu, kjer je Olaf Haugann z 20 metri postavil nov svetovni rekord.^[5] Raziskovalec Fridtjof Nansen je bil izkušen smučar in je leta 1881 na tekmovanju Huseby zasedel sedmo mesto.^[4] Med leti 1884 in 1886 so bili skoki in teki združeni v eno tekmovanje: leta 1886 so bili skoki in teki na Huseby izvedeni ločeno v različnih dnevih, končni rezultati pa so bili na koncu sešteti v en rezultat, podobno kot danes nordijska kombinacija.^[4]

Tekmovanje Husebyrennene se je leta 1892, ki je potekalo enkrat letno, preselilo v Oslo, natančneje na skakalnico Holmenkollen, ki je kasneje postala prava meka smučarskih skokov, kar velja še danes. Do leta 1933 so skoki potekali samo v okviru nordijske kombinacije. Da se tekme skokov ločijo od nordijske kombinacije se imenujejo spesielt hopprenn (samo skoki). Tekmovanje je postalo mednarodno šele v 1920ih letih.^[6]

Tehniko skakanja Kongsberger (norveško: Kongsbergknekk) sta v mestu Kongsberg na Norveškem, takoj po prvi svetovni vojni, izumila norveška skakalca Jacob Tullin Thams in Sigmund Ruud. Tehnika je bila znana po tem, da je bil zgornji del telesa upognjen v bokih z rokami naprej in paralelno držo smuči. Včasih so tudi z rokami živahno krilili v krožnih gibih naprej, nekako v stilu ptic. Ta tehnika je omogočila in prinesla razvoj dolžine skokov od 45 do čez 100 metrov dolžine in je bila v rabi vse do leta 1949, ko jo je nadomestila Windisch in nekaj let kasneje še paralelna Däscher tehnika.^[7]

Moški skoki so v olimpijski program uvrščeni že vse od prvih Zimskih olimpijskih iger 1924, seveda takrat samo z eno tekmo na srednji skakalnici. Prvi olimpijski zmagovalec je postal norveški skakalec Jacob Tullin Thams.

Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je bilo prvič organizirano leta 1925 v mestu Janské Lázně na Češkoslovaškem, z eno tekmo na veliki skakalnici. Češkoslovaški skakalec Willen Dick je postal prvi svetovni prvak.

Leta 1929 so norveški inštruktorji prispeli na Japonsko z namenom, da bi tam domačine seznanili s tem športom in jih začeli trenirati.^[3] Dve leti kasneje so odprli veliko skakalnico v Saporu, ki še do danes ostaja njihov največji in nacionalni panožni center. Japonska je danes tako pri moških kot pri ženskah ena izmed vodilnih sil v skokih, ki je dvakrat gostila zimske olimpijske igre, dala nekaj olimpijskih prvakov in zmagovalcev novoletnih turnej.

4. februarja 1934 so tako slovesno odprli po krivici poimenovano Bloudkovo velikanko (namesto Rožmanovo) z državnim prvenstvom Kraljevine Jugoslavije na katerem je zmagal domačin Franc Palme. Z 55 metri je postavil prvi rekord skakalnice in z 60 metri še drugega ter hkrati nov državni rekord. 25. marca 1934 so organizirali še prvo mednarodno tekmovanje na katerem je Birger Ruud z 92 metri postavil prvi svetovni rekord dosežen v Planici.^[8] Kasneje je njegov brat pristal pri 94 metrih, dolžini novega svetovnega rekorda, a žal podrsal.

15. marca 1936 je avstrijski skakalec Sepp Bradl, kot prvi človek preletel takrat magično mejo 100 metrov in to pred očmi objokanih norvežanov. Skočil je 101,5 metra in postavil nov svetovni rekord, a so mu tabli kjer so objavljali daljave pripisali samo 101 meter, saj je bilo na tabli prostora samo za tri številke. Ta napačna daljava je šla takoj v časopise širom sveta, tako da so jo šele čez leta uradno popravili.^[9] S tem dnem se je pravzaprav rodila nova disciplina, smučarski poleti.

Leta 1938 je Sepp Bradl z 107 metri še drugič izboljšal svetovni rekord.^[10] Tega leta je namesto Bloudka, ki ni hotel ali upal zagovarjati svojih načrtov, na kongres FIS v Helsinki odšel kar Joso Gorec, ki se je z FIS ostro pogajal da uradno priznajo polete kot novo disciplino, vendar so bili vodilni možje zelo proti temu. Na srečo je imel močno podpora moža kot je Sir Arnold Lunn, avtor pravil sodobnega slaloma in smuka in ki je dejal da tekmovanj v poletih nikakor ne bodo mogli preprečiti. Lunn je imel tudi sam probleme z FIS, pri priznanju slaloma in smuka. Gorec je opozoril FIS, da še zmeraj niso sprejeli pravilnika za skakalnice večje od 80 metrov. Pri tej pobudi se je Gorcu pridružil in ga podprl tudi Reinhard Straumann. FIS je tako končno dovolila in priznala polete, vendar le v študijske namene.

27. februarja 1938 je bila v okviru tekmovanja First Annual Southern California Open Ski Meet, izvedena tekma pod umetnimi lučmi na umetno zgrajeni skakalnici na ameriškem stadionu Los Angeles Memorial Coliseum. Tekmo si je ogledalo kar 88.000 gledalcev. To je do zdaj edina skakalna tekma v zgodovini, ki so jo izvedli na nogometnem stadionu.

Windisch tehniko je leta 1949 izumil nemški skakalec Erich Windisch. Šlo je za modifikacijo Kongsbergerjeve tehnike z boljšo aerodinamiko, saj so bile roke namesto nazaj bliže bokom, zgornji del telesa pa še zmeraj upognjen.

Prestižna avstrijsko/nemška Novoletna turneja (original: Vierschanzentournee) je bila prvič organizirana 1. januarja 1953 v Garmisch-Partenkirchnu. Legendarni avstrijski skakalec Sepp Bradl je osvojil prvo turnejo.

Plastično podlago je izumil vzhodnonemški skakalec jumper Hans Renner. Prvi poizkusni skoki brez publike so bili sicer izvedeni že 31. oktobra 1954 na skakalnici »Regenbergschanze« v vzhodnonemškem mestu Zella-Mehlis. Prvo uradno tekmo na plastiki pa so pred 15,000 glavo množico, izvedli 21. novemra 1954 na skakalnici »Wadeberg Jugendschanze K40« v Oberhofu in tako je ta postala prva skakalnica na svetu s plastično maso. Le ta je bila povsem na novo zgrajena tik zraven stare skakalnice »Thüringenschanze«. Vzhodnonemški skakalec Werner Lesser je z 41 in 42 metri postavil prva dva svetovna rekorda na plastiki.

Nekje sredi 1950ih let je švicarski skakalec Andreas Däscher, izumil paralelno tehniko Däscher, ki je bila modifikacija prehodnic tehnik Kongsberger in Windisch.^[11] Ta se je od tehnike Windisch razlikovala v tem, da zgornji del telesa v bokih ni bil več upognjen, ampak povsem zravnan, kar je omogočalo bolj plosko in aerodinamično pozicijo v zraku. Ta slog je postal in ostal standard skakalne tehnike vse dokler se ni uveljavil V-slog. V 1980ih se je pojavila variacija Däscher tehnike, v kateri so bile smuči usmerjene diagonalno v eno stran, da bi s tem povečali zračno blazino, kar je sčasoma vodilo v izvajanje polovičnega V-sloga.^[12]

V 1950ih je povsem novozgrajena letalnica Heini-Klopfer-Skiflugschanze v Oberstdorfu, celotno desetletje in še dlje, s kar nekaj svetovnimi rekordi neprenehoma držala primat največje skakalnice na svetu.

Nemška javna televizija ARD, je na novega leta dan leta 1956 iz Turneje štirih skakalnic v Garmisch-Partenkirchnu v širni svet, kot prva v zgodovini, sproducirala prenos kakršnekoli tekme v smučarskih skokih.

Leta 1962 je bilo združenje K.O.P. (Kulm-Oberstdorf-Planica), takrat na pobudo Danila Dougana ustanovljeno v Ljubljani. Šlo je za združenje vseh treh letalnic, ki so takrat obstajale v svetu.^[13] Vikersund, Copper Peak in Harrachov so se pridružili kasneje. Tehnologija je vstopila tudi v skoke, tega leta so za merjenje daljav prvič začeli uporabljati računalniško tehnologijo. Pred tem so merili samo ročno.

Leta 1936 je bila skakalnica Vikersundbakken na Norveškem zgrajena kot velika skakalnica. Leta 1966 ko so napravo povsem obnovili in močno povečali, je bila prekategorizirana v letalnico. In takoj z dvema svetovnima rekordoma.

Poljski skakalec Mirosław Graf, ki prihaja iz kraja Szklarska Poręba je znan kot izumitelj V-sloga. Zgodaj leta 1969 je Graf kot majhen fantič, med skakanjem s prijatelji prvič široko razprl smuči, a ga takrat nobeden ni resno jemal. Ugotovil je, da je V-slog zelo učinkovit in da prinaša večje daljave kot paralelni slog.

Leta 1969 so v Planici odprli slovito Letalnico bratov Gorišek, ki se đo danes ponaša z največ svetovnimi rekordi izmed vseh skakalnic in prvim poletom preko 200 metrov. Na otvoritvenem tednu poletov se je zbralo 90,000 ljudi.

Prvo Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih so organizirali leta 1972 v Planici, kar so odločili eno leto prej na kongresu Mednarodne smučarske organizacije v Opatiji. Uvedli so nov format s štirimi serijami v dveh dneh, dve na dan, saj so vkalkulirali možnost vetra in odpadlih serij. Točno to se je zgodilo že na prvem prvenstvu, ko so zaradi vetra izpeljali le dve od štirih serij. Za končni naslov pa je dovolj že ena veljavna serija.

Svetovni pokal v smučarskih skokih s premierno tekmo v sezoni 1979/80, je ustanovil nekdanji norveški skakalec Torbjørn Yggeseth, ki je bil prvih trinajst sezon tudi direktor tega tekmovanja. Prva tekma je bila organizirana 27. decembra 1979 na srednji olimpijski skakalnici v italijanski Cortini d'Ampezzo. Avstrijski skakalec Toni Innauer je postal prvi zmagovalec tekme za svetovni pokal.

Prva uradna moška ekipna tekma je bila organizirana na Svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju 1982 v Oslu. Zmagala je ekipa Norveške postavi: Johan Sætre, Per Bergerud, Ole Bremseth, Olav Hansson. Prva ekipna tekma sploh je bila sicer organizirana še štiri leta prej na Svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju 1978 v Lahtiju, a zgolj kot neuradna demonstracijska tekma, ki ni štela za medalje.

Leta 1986 je takratni direktor in ustanovitelj svetovnega pokala Torbjørn Yggeseth, za letalnice uvedel nesmiselno uporabo pravila 191 metrov. Za ta korak se je odločil, ko je Matti Nykänen leto prej v Planici postavil svetovni rekord 191 metrov. Takrat so bili Norvežani sila ljubosumni na Planico in nikakor niso prenesli, da jih šolamo v njihovem športu. Z izgovorom, da so poleti postali prenevarni in da se mora lov na daljave končati, so pri mednarodni smučarski organizaciji in norveški zvezi, namenoma hoteli zavreti Planico in sam razvoj smučarskih poletov. Zato je pravilo 191 metrov pomenilo to, da daljših poletov od te daljave enostavno niso točkovali. Čez osem let so potem to neumno pravilo na kongresu v Rio de Janeiro ukinili.

Kvalifikacije v svetovnem pokalu so prvič uvedli v sezoni 1990/91, zato da bi omejili število skakalcev, ki jih je bilo včasih na tekmi preko sto in se je preveč vleklo. In zaradi televizijskih prenosov, ki potrebujejo nornalen časovni okvir.

Po orignalnem sistemu točkovanja v svetovnem pokalu, ki je bil v uporabi prvih štirinajst sezon, so 11. decembra 1993 na tekmi v Planici prvič uporabili nov sistem točkovanja, ki je v uporabi še danes.

17. marca 1994, je bila na 13. svetovnem prvenstvu v poletih na Letalnici bratov Gorišek v Planici, na sporedu prva uradna serija za trening. Najprej je sicer Andreas Goldberger kot prvi v zgodovini preletel dvesto metrov, a pri tem z roko pri 202 metrih podrsal po snegu, tako da rekord ni bil veljaven. Samo nekaj minut kasneje je Toni Nieminen pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel magično mejo dvesto metrov.

Po osmih letih neumne uporabe pravila 191 metrov, ki ni točovalo daljših poletov od tega in z nesmiselnim zaviralo normalen razvoj poletov, ga je leta 1994 Mednarodna smučarska organizacija ukinila na kongresu v Rio de Janeiro.

Od leta 1994 naprej poteka Poletni Grand Prix, najvišji rang tekmovanja na plastiki. Prvo tekmo so izvedli premiered on 28. avgusta 1994 v nemškem Hinterzartnu. Zmagovalec prve tekme za Grand Prix je postal Takanobu Okabe.

K.O. (knock out) sistem so prvič uporabili na novoletni turneji v sezoni 1996/97. To pomeni da se najboljših 50 tekmovalcev iz kvalifikacij, v prvi seriji tekmovanja pomeri v 25 parih, ki tekmujejo eden proti drugemu po sistemu izločanja. V finalno serijo napreduje skupaj 30 tekmovalcev: vseh 25 zmagovalev dvobojev med pari in 5 srečnih poražencev po točkah. Pari tekmujejo po sistem najboljši proti najslabšemu glede izidu v kvalifikacijah, torej: 25 vs 26, 24 vs 27, 23 vs 28... 2 vs 49 in 1 vs 50. V finalni seriji tekmujejo po starem sistemu od tridesetega proti prvemu mestu. Ta sistem se uporablja samo in izključno na novoletni turneji, vsa ostala tekmovanja uporabljajo star klasičen sistem tekmovanja.

Sicer pa niso bili na novoletni turneji prvi, ki so preizkusili ta sistem na izločanje parov. Pionirji tega so bili v Velenju, ki so ta sistem preizkusili že nekaj let pred na tekmi za Rudarsko svetilko.

Nemški skakalec Sven Hannawald je v sezoni 2001/02 zmagal prestižno in jubilejno 50. izdajo novoletne turneje in to s pokrom zmag na vseh štirih skakalnicah. Ta naslov si deli z Kamilom Stochom, ki je to dosegel v sezoni 2017/2018.

Faktor vetra in zaletnega mesta sta bila uvedena 30. januarja 2010, na ekipni tekmi svetovnega v poletih na letalnici Heini-Klopfer-Skiflugschanze v nemškem Oberstdorfu Zmagala je ekipa Avstrije.^[14][15]

Peter Slatnar je izumil revolucionarne vezi s kovinskim zatičem, namesto tistih z vrvico. Prvi jih je na olimpijskih igrah 2010 uporabil Simon Ammann in z njimi postal dvakratni olimpijski prvak. Danes jih uporabljajo vsi.

Prva mešana ekipna tekma v zgodovini, pravzaprav je bila to tekma mešanih parov, je bila organizirana 15. junija 2012 na Slovenskem, na skakalnicah v ljubljanskem Mostecu.^[16][17] Mešani pari so tekmovali na štirih različnih skakalnicah velikosti: HS14, HS23, HS38 in HS62 po sistemu vsak par z vsakim na izpadanje. Slovenski par Maja Vtič in Tomaž Naglič sta postala prva zmagovalca te zgodovinske tekme.^[18]

Prva mešana ekipna tekma s štirimi skakalci, po dva moška in dve ženski, je bila organizirana na poletnem grand prixu 2012, na srednji olimpijski skakalnici v fancoskem Courchevelu. Zmagala je ekipa Japonske.

Prva mešana ekipna tekma za svetovni pokal je bila organizirana na srednji olimpijski skakalnici v norveškem Lillehammerju. Zmagala je ekipa Norveške.

18. februarja 2016 sta slovenska skakalca Rok Urbanc in Jaka Rus na nekoliko daljših smučeh, na otroški skakalnici HS45 v Planici, ter z 35 metrom dolgim skokom izvedla prvi tandem skok v zgodovini.^[19]

Noriaki Kasai je v Planici 2016, nastopil že na svoji 500. posamični tekmi svetovnega pokala. Peter Prevc je podrl rekord v eni sezoni svetovnega pokala za največ zmag, stopničk in število točk v skupnem seštevku.

V letu 2016 sta dva proizvajalca prenehala izdelovati smuči, nadomestili pa ju dve novi podjetji: nemško podjetje Verivox je nadomestilo smuči Fluege.de, Elan pa so nadomestile Slatnarjeve smuči.^[20]

Slovensko podjetje je izumilo z LED lučmi osvetljeno zaletno smučino, ki je bilo prvič predstavljeno javnosti na jesenskem kongresu Mednarodne smučarske organizacije 2016 v Zürichu. Prvič so to tehnologijo uporabili 17. decembra 2016 na popolnoma novem zaletišču prenovljene skakalnice, na nočni tekmi svetovnega pokala v Engelbergu.^[21]

28. januarja 2017 so v Wilingenu prvič v zgodovini svetovnega pokala na ekipni tekmi nastopili trije bratje. To so bratje Prevc: Domen, Cene in Peter. Za reprezentanco Slovenije so nastopili skupaj z Jurijem Tepešem.

26. februarja 2017 je Fatih İpcioğlu v Lahtiju nastopil na srednji napravi na Svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju 2017 in s tem postav prvi turek v zgodovini, oziroma nasploh prvi turek ki je nastopil na svetovnem prvenstvu oziroma na najvišji ravni tekmovanja.

Prva izvedba novo ustanovljene norveške turneje Raw Air, bo na sporedu med 10.–19. marecem 2017 na štirih različnih skakalnicah: Oslo, Lillehammer, Trondheim in Vikersund. Turneja bo potekala 10 dni brez prestanka, na kateri se bo v končni rezultat štelo skupaj kar 16 serij: 8 serij iz štirih posamičnih tekem, 4 serije iz dveh ekipnih tekem in vse 4 kvalifikacijske serije. Kvalifikacijska serija se imenuje prolog, prav tako bosta v skupni seštevek šteli tudi obe ekipni tekmi z dvakrat po dvema serijama. Tekmovanje bo za prve tri v skupnem seštevku imelo na voljo denarni sklad v skupni višini €100 tisoč: za skupno zmago €60 tisoč, za drugo mesto €30 tisoč in za tretje mesto €10 tisoč.

Leta 1921 smo dobili prvo skakalnico v Bohinju in takrat je Jože Pogačar z 9 metri postavil prvi slovenski in hkrati jugoslovanski državni rekord.

Leta 1934 je Slovenija predvsem po zaslugi Josa Gorca dobila mamutsko Bloudkovo velikanko, ki je bila med letoma 1934 in 1950 največja na svetu. Na njej je bilo doseženih skupaj 13 svetovnih rekordov, ter leta 1936 prvi skok v zgodovini preko 100 metrov. Njen prvotni konstruktor Ivan Rožman je leta 1934 v Planici izumil snežni cement. Njegovo delo je nadaljeval Stanko Bloudek. Leta 1969 so v Planici odprli še Letalnico bratov Gorišek, ki sta jo skonstruirala brata Lado in Janez Gorišek. Na njej je bilo postavljenih 28 svetovnih rekordov in leta 1994 še prvi polet v zgodovini preko 200 metrov. Planica velja za svetovno zibelko poletov in je za Slovence pravi športni praznik, saj vsako leto naštejejo skupaj okrog 100.000 gledalcev. V Planici je bil sicer pred kratkim zgrajen eden najbolj sodobnih nordijskih centrov na svetu, v okviru katerega so zgrajene tako skakalnice za otroke in začetnike do letalnice.

Planica ni edini slovenski center za trening smučarskih skokov. V Kranju se nahaja tudi manjši skakalni center, kjer je najnovejša pridobitev ledena smučina. Pred tem se je trening med letom izvajal na umetni smučini. Drugi večji centri v državi se nahajajo na Ljubnem ob Savinji, v Mislinji, Kranju in Velenju.

V Sloveniji imamo tudi več skakalnih klubov, najbolj znan je smučarski klub Triglav iz Kranja, ki velja za enega najboljših na svetu in v katerega je včlanjen tudi Peter Prevc in še nekaj znanih slovenskih skakalcev.

Slovenija je dala celo vrsto skakalnih legend: Rudi Finžgar, Janez Polda, Jože Šlibar, Peter Štefančič, Bogdan Norčič, Primož Ulaga, Matjaž Debelak, Franci Petek, Primož Peterka, Robert Kranjec, Peter Prevc in Domen Prevc.

Od leta 1954 je možno skakati tudi čez poletje oziroma čez celo leto. Zaletišče je iz porcelana,doskočišče pa iz plastičnih vlaken, ki jih je zaradi drsnosti potrebno polivati z vodo. Seveda niso vse skakalnice pokrite s plastiko, še posebej ne letalnice, izjema bo v prihodnje le ameriški Copper Peak. Veliko tekmovanj poteka tudi čez poletje, na najvišji ravni je to Poletna velika nagrada v smučarskih skokih ali poletni Grand Prix, ki poteka od leta 1994 naprej.

Ruski skakalec Dimitrij Vasiljev je trenutni poletni svetovni rekord na plastiki. Na ruskem državnem prvenstvu v Sočiju, je 15. oktobra 2016 skočil 147,5 metra.

Vsak skok je sestavljen iz štirih sklopov: spust po zaletu, odskok, let in vožnja v iztek. Skakalec se mora na treningu posvetiti vsakemu posebej, da bi lahko dosegel dobil čimvečje daljave in karseda dobre sodniške ocene.

Takoj po prvi svetovni vojni se je pojavila tehnika Kongsberg, leta 1949 pa tehnika Windisch. Do sredine 1950ih ko švicarski skakalec Andreas Däscher izumil paralelno tehniko Däscher kot nadgradnja prejšnjih dveh tehnik, ki je bila standard vse do začetka 1990ih. Ta tehnika je pomenila revolucijo, saj so potem roke začeli držati nazaj ob boke, za razliko od prej ko so jih imeli naprej.^[22]

Za iznajditelja V-sloga velja poljski skakalec Mirosław Graf, ki je to tehniko kot otrok odkril leta 1969. V današnjem obdobju smučarskih skokov se uporablja V-tehnika, ki sta jo v drugi polovici 1980ih popularizirala Jan Boklöv in Jiří Malec. Na tekmah svetovnega pokala sta dosegala 10 metrov daljše skoke, kot so jih skakalci v klasični, vzporedni tehniki. Na tekmah so mu sicer odbijali točke, saj sta bila edina, ki sta nastopala v tej tehniki. Šele po njegovi zmagi v sezoni 1988/89 so V-tehniko začeli uporabljati tudi drugi skakalci.

Za dobre ocene mora skakalec pristati v telemark, z eno nogo naprej pred drugo, sicer mu sodniki za sonožni doskok odbijejo precej več točk.^[6]

Vsa tekmovanja v smučarskih skokih se odvijajo pod okriljem Mednarodne smučarske orgranizacije:

Zelo malo tekem na srednjih napravah v svetovnem pokalu za moške, a večinoma v ženskem. So pa tradicionalno zasidrane na Olimpijskih igrah in Nordijskih svetovnih prvenstvih. Dosegajo se daljave do 110 metrov.

Večina tekem na velikih napravah v svetovnem pokalu za moške, a redko pri ženskah. So trdno zasidrane na Olimpijskih igrah in Nordijskih svetovnih prvenstvih. Dosegajo se daljave do 150 metrov.

Obstajajo samo moška tekmovanja na Svetovnih prvenstvih v poletih in v Svetovnem pokalu. Treningi niso mogoči. Do zdaj je letelo samo šest žensk. Dosegajo se daljave preko 240 metrov.

Uvr.	Tekmovanje	Poteka od
		Moški	Ženske
1	Zimske olimpijske igre	1924	2014
2	Svetovni prvenstvo v nordijskem smučanju	1925	2009
3	Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih	1972	N/A
4	Svetovni pokal	1979	2011
5	Poletni Grand Prix	1994	2012
6	Celinski pokal	(1991) 1993	2004
7	FIS pokal	2005	2012
8	FIS tekme	1953	1999
9	Alpski pokal	1990	2001

Klasifikacija	Koda	Kalkulacijska točka (K-točka)	Velikost skakalnice (HS)
Otroška skakalnica	OS	≤44	≤49
Mladinska skakalnica	MS	45–74	50–84
Srednja skakalnica	SS	75–99	85–109
Velika skakalnica	VS	100–169	110–184
Letalnica	LE	≥170	≥185

Smučke za skakanje morajo biti široke 9-10 centimetrov in dolge od 240 do 270 centimetrov. Vsi skakalci od leta 2010 uporabljajo revolucionarne Slatnarjeve avtomate iz karbonskih vlaken z ukrivljenim kovinskim zatičem. Na vidiku pa so tudi povsem novi revolucionarni čevlji, ki jih prav tako razvija Peter Slatnar in bodo nadomestili sedanje, ki se niso prav nič spremenili že od 1950ih let.

Aerodinamika je postala pomemben dejavnik v modernem skakanju, tako da zadnje čase kar naprej spreminjajo in bolj kot ne zaostrujejo pravila pri velikosti dresov. Ti morajo biti po novem skorajda povsem tesni in v pasu stisnjeni s posebnim trakom, da si skakalci tik pred skokom ne morejo potegniti dresa navzdol in na nedovoljen način izkoriščevati aerodinamike. Za kako pomemben kos opreme gre pove koliko diskvalifikacij se zgodi zaradi napačnega dresa.

Skakalci, ki tehtajo manj kot je minimalno določen indeks telesne mase v času tekme, so kaznovani s krajšimi smučmi, saj te zmanjšujejo plovnost v zraku. Pravila so uvedli zaradi ekstremnih primerov, kot na primer Sven Hannawald, ki so bili povsem shujšani, da bi bili čim lažji in tako v zraku in tako čim daljše daljave.^[23]

Dviganje in spuščanje zaletišča glede na jakost in smer vetra, se izravna pomeni točkovno kompenzacijo. Aerodinamika in zaletna hitrost sta pomembna faktorja, ki determinirata vrednost skoka in če se vremenski med tekmo močno spreminjajo, pogoji za vse niso enaki in pravični. Skakalec tako dobi dodatne točke če se zaletišče zniža in minus točke če se zaletišče zviša glede na prvotno določeno zaletno mesto pred tekmo.

Faktor vetra se meri z zapleteno računalniško aplikacijo in se glede na jakost in smer vetra izravna s točkovno kompenzacijo. Če piha vzgornik se točke odštevajo odvisno kako močan je veter in obratno se prištevajo če piha v hrbet. Hitrost in smer vetra se računa povprečno na petih točkah doskočišča skakalnice, glede na določen koridor veter pred tekmo. Da vse skupaj ne bi bilo preveč zapleteno za gledalce, se z lasersko zeleno črto na doskočišču določi daljava, da vedo tako tekmovalec kot gledalci, kam mora skočiti da prevzame prvo mesto.

Zmagovalec tekme je določen po sistemu točkovanja, ki je podan glede na daljavo in slog skoka. Vsaka skakalnica ima t. i. kalkulacijsko (predvideno) točko, (tudi K-točko). Ta pokaže velikost skakalnice oz. predviden povprečen skok skakalca. Na skakalnicah s K90 in K120 je točka pri 90 oziroma 120 metrov. Skakalec, ki pristane na to točko je nagrajen s 60 točkami, za vsak meter manj/več od točke, skakalec dobi manj/več kot 60 točk. Tako dobi za srednje skakalnice 2,0 točke na meter, za velike skakalnice 1,8 točke na meter in za letalnice 1,2 točki na meter odbitka ali pribitika. Primer izračuna za srednje in velike skakalnice ter letalnice:

Dolžina Izračun (K90) Točke 100 m 60 + (100 − 90) x 2.0 80.0

Dolžina Izračun (K120) Točke 140 m 60 + (140 − 120) x 1.8 96.0

Dolžina Izračun (K200) Točke 238 m 120 + (238 − 200) x 1.2 165.6

Temu se doda še ocena petih sodnikov, ki vsak skok spremljajo na stolpu v bližini K-točke. Skakalca nagradijo z največ 20 točkami, ki jih pridobi glede na: položaj smuči med letom, ravnotežja med letom, položaja telesa in pristanka (t. i. pristanek v telemark). Nato se združi seštevek točk daljave in sloga, ki jih podajo trije sodniki, najboljša in najslabša ocena pa se ne upoštevata. Na posameznih tekmah se upoštevajo seštevki točk, doseženih v obeh serijah tekmovanja. Skakalec, ki doseže največji izkupiček točk, je zmagovalec tekme. Doslej je bilo samo desetkrat v zgodovini dosežena ocena petkrat dvajset. Primer izračuna sodniških ocen, rumena pa označuje najboljšo in najslabšo oceno, ki se izbrišeta:

Kategorija A B C D E Točke Let 0,5 0,5 0,5 0,0 0,5 19.0 Pristanek 1,5 1,0 0,5 1,5 0,5 17.0 Vožnja v iztek 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 20.0 Skupaj 17,5 18,5 19,0 18,5 19,0 56,0

Kategorija A B C D E Točke Let 1,5 1,5 1,5 1,0 1,5 15.5 Pristanek 1,5 0,5 1,0 1,0 0,5 18.0 Vožnja v iztek 0,5 0,5 0,0 0,0 1,0 18.5 Skupaj 16,5 17,5 17,5 18,0 17,0 52,0

Kategorija A B C D E Točke Let 0,0 0,0 1,5 0,0 0,5 19.5 Pristanek 0,5 0,0 1,0 0,5 0,5 18.5 Vožnja v iztek 0,5 0,0 1,5 0,5 0,5 18.5 Skupaj 19,0 20,0 16,0 19,0 18,5 56,5

Takrat šestnasjtletna norveška skakalka Ingrid Olsdatter Vestby, velja za prvo skakalko v zgodovini, ki je leta 1863 nastopila na moški tekmi v Trysil na Norveškem. A daljava in s tem prvi ženski svetovni rekord nista znana.^[4]

Ženske resneje tekmujejo šele prve žesnke sezone celinskega pokala 2004/05. Doslej v tem tekmovanju organizirali edine tri ekipne tekme v zgodovini ženskih skokov.

Ženske so na Svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju premierno nastopile leta 2009 v Liberecu s samo eno tekmo na srednji napravi. Prva svetovna prvakinja je postala ameriška skakalka Lindsey Van.

Žensk v svetovnem pokalu nastopajo od sezone 2011/12 naprej. Premierno tekmo so izvedli 3. decembra 2011, na srednji napravi v norveškem Lillehammerju. Tako premierno tekmo kot prvi veliki kristalni globus je osvojila ameriška skakalka Sarah Hendrickson.^[24] Tekmujejo samo srednjih in velikih skakalnicah, na letalnica pa zaenkrat še ne. Veljajo ista pravila kot pri moških. Predtem so ženske na najvišji ravni tekmovale samo v celinskem pokalu.

Leta 2006 je Mednarodna smučarska organizacija, da bi dekletom vendarle dovolili prvi nastop na Zimskih olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru, a jih je olimpijski komite zavrnil, saj na bi bilo takrat vpetih premalo skakalk in držav.^[25][26]

Skupina 15 skakalk, večinoma ameriška, je kasneje vložila tožbo proti organizacijskemu komiteju olimpijskih iger v Vancouvru, ker naj bi kršil kanadsko deklaracijo pravic in svoboščin, saj so moški imeli pravico nastopa, ženske pa ne. Tožba ni uspela, saj jih je sodnik zavrnil, da ta deklaracija nima nikakršne povezave z olimpijskimi igrami. Virginia Madsen je povedala svojo zgodbo v filmu Fighting Gravity iz leta 2009.^[27][28]

Nov mejnik je bil dosežen kmalu zatem ko so ženski skoki premierno uvrščeni v olimpijsih program Zimskih olimpijskih igrah 2014 v Sočiju, kjer je na edini ženski posamični tekmi na srednji napravi, slavila Carina Vogt.

Posodobljeno: 28. februar 2017

Svetovni pokal Za podrobnosti glej Svetovni pokal v smučarskih skokih#Rekordi. Zimske olimpijske igre Kategorija Rekord posamični naslovi Simon Ammann 4 posamične medalje Simon Ammann Matti Nykänen Adam Małysz 4 vseh medalj Matti Nykänen 5 ekipni naslovi Finska, Nemčija, Avstrija 2 ekipne medalje Avstrija 5 najmlajši zmagovalec (Albertville '92) Toni Nieminen 16 let, 261 d najstarejši zmagovalec (Lillehammer '94) Jens Weißflog 29 let, 214 d najstarejši medalist (Sochi '14) Noriaki Kasai 41 let, 254 d število vseh nastopov Noriaki Kasai 7 Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Kategorija Rekord posamični naslovi Adam Małysz 4 posamične medalje Adam Małysz 6 vseh medalj Gregor Schlierenzauer Thomas Morgenstern 11 ekipni naslovi Avstrija 9 ekipne medalje Avstrija 15 najmlajši zmagovalec (Thunder Bay '95) Tommy Ingebrigtsen 17 let, 222 d najstarejši zmagovalec (Val de Fiemme '13) Anders Bardal 30 let, 183 d število vseh nastopov Noriaki Kasai 13 Svetovno prvenstvo v poletih Kategorija Rekord posamični naslovi Steiner, Hannawald, Ljøkelsøy 2 posamične medalje Matti Nykänen 5 vseh medalj Janne Ahonen 7 ekipni naslovi Avstrija 3 ekipne medalje Norveška, Finska, Avstrija 4 najmlajši zmagovalec (Oberstdorf '08) Gregor Schlierenzauer 18 let, 47 d najstarejši zmagovalec (Vikersund '12) Robert Kranjec 30 let, 224 d število vseh nastopov Janne Ahonen, Noriaki Kasai 9

Ostalo Kategorija Rekord priv skok na plastiki (Zella-Mehlis; 31/10/1954) trial jumpers tested plastic — prvi uradni skok (Oberhof; 20/11/1954) Werner Lesser 42.0 m svetovni rekord na plastiki (Sochi '16) Dimitrij Vasiljev 147.5 m prvi skok čez 100 m sploh - padec (PontedLegno,1935) Olav Ulland 103.5 m prvi skok čez 100 m uradno (Planica, 1936) Sepp Bradl 101.5 m prvi skok čez 200 m sploh - padec (Planica, 1994) Andreas Goldberger 202.0 m prvi skok čez 200 m uradno (Planica, 1994) Toni Nieminen 203.0 m prvi skok čez 250 m sploh (Vikersund, 2015) Peter Prevc 250.0 m največ poletov preko 200 m Robert Kranjec 198 svetovni rekord (Vikersund '15) Anders Fannemel 251.5 m svetovni rekord s kamero (Planica '15) Jurij Tepeš 237.5 m svetovni rekord nad 30+ (Vikersund '12) Robert Kranjec 244.0 m svetovni rekord nad 35+ (Vikersund '17) Noriaki Kasai 241.5 m svetovni rekord nad 40+ (Vikersund '17) Noriaki Kasai 241.5 m svetovni rekord nad 45+ (Vikersund ‘17) || Noriaki Kasai || align=center|241.5m svetovni rekord nad 50+ (Vikersund ‘24) || Noriaki Kasai || align=center|212m mladinski svetovni rekord (Planica '08) Gregor Schlierenzauer 233.5 m najdaljši polet paralelno sploh - padec (Planica '91) André Kiesewetter 196.0 m svetovni rekord paraleln (Planica '87, '91) Piotr Fijas, Ralph Gebstedt 194.0 m prva posamična tekma za svetovni pokal Cortina d'Ampezzo 1979 prva posamična tekma za svetovni pokal Predazzo 1992 prva mešana ekipna tekma sploh (pari) Mostec, Ljubljana 2012 prva mešana ekipna tekma (štirje v ekipi) Courchevel, Francija 2012 prva mešana ekipna tekma za svetovni pokal Lillehammer 2012 število vseh nastopov na velikih tekmovanjih Noriaki Kasai 27 prvi tandem skok v zgodovini (Planica HS45, 2016) Rok Urbanc Jaka Rus 35 m Novoletna turneja Kategorija Rekord skupne zmage Janne Ahonen 5 posamične zmage Jens Weißflog 10 najmlajši zmagovalec tekme (Oberstdorf '91) Toni Nieminen 16 let, 212 d najstarejši zmagovalec tekme (Bischofshofen '96) Jens Weißflog 31 let, 169 d najmlajši zmagovalec skupno (1991/92) Toni Nieminen 16 let, 220 d najstarejši zmagovalec skupno (1995/96) Jens Weißflog 31 let, 169 d število nastopov Noriaki Kasai 26

Lestvica, kjer štejejo samo individualni rezultati, se računa na podlagi sistema ski-database super ranking točkovanja (posodobljeno: 12. marca 2020):^[29]

• Olimpijske igre, SP v nordijskem smučanju, SP v smučarskih poletih, Svetovni pokal (zmage, preostali stopnici in uvrstitve od 4-10)
• naslov Novoletne turneje, naslov Raw Air, mali globus v poletih, veliki kristalni globus in svetovni rekordi

Moški Uvr. Država Točke 1 Matti Nykänen  Finska 229.40 2 Adam Małysz  Poljska 194.70 4 Kamil Stoch  Poljska 183.70 3 Janne Ahonen  Finska 178.40 5 Jens Weißflog  Vzhodna Nemčija  Nemčija 171.70 6 Gregor Schlierenzauer  Avstrija 167.10 7 Simon Ammann   Švica 143.50 8 Andreas Goldberger  Avstrija 137.30 9 Stefan Kraft  Avstrija 120.00 10 Thomas Morgenstern  Avstrija 118.30 11 Martin Schmitt  Nemčija 109.00 12 Peter Prevc  Slovenija 103.60 13 Armin Kogler  Avstrija 76.95 14 Espen Bredesen  Norveška 76.70 15 Andreas Felder  Avstrija 75.90 16 Kazuyoshi Funaki  Japonska 73.40 17 Sven Hannawald  Nemčija 73.00 18 Severin Freund  Nemčija 69.90 19 Primož Peterka  Slovenija 69.00 20 Rjoju Kobajaši  Japonska 64.30 21 Noriaki Kasai  Japonska 60.80 22 Toni Nieminen  Finska 57.50 23 Matti Hautamäki  Finska 56.70 24 Andreas Widhölzl  Avstrija 53.30 P I O N I R J I Bjørn Wirkola  Norveška 50.25 Toni Innauer  Avstrija 40.80 Birger Ruud  Norveška 35.95 Jiří Raška  Češkoslovaška 28.75 Walter Steiner   Švica 20.70 Sepp Bradl (prvi preko 100 m)  Tretji rajh  Avstrija 20.20 Sigmund Ruud (Kongsberg)  Norveška 16.90 Olaf Rye (1808)  Norveška  Danska prvi skok v zgodovini Sondre Norheim (1868)  Norveška telemark Mirosław Graf (1969)  Poljska V-slog

Ženske Uvr. Država Točke 1 Sara Takanaši  Japonska 132.80 2 Daniela Iraschko-Stolz  Avstrija 62.30 3 Maren Lundby  Norway 47.70 4 Sarah Hendrickson  ZDA 41.00 5 Carina Vogt  Nemčija 34.90 6 Eva Ganster  Avstrija 27.00 7 Juki Ito  Japan 20.50 8 Katharina Althaus  Germany 16.20 9 Anita Wold  Norveška 15.00 10 Johanne Kolstad  Norveška 12.00 11 Hilda Stang  Norveška 9.00 Ingrid Olsdatter Vestby (1863)  Norway prvi skok v zgodovini Tiina Lehtola (1981)  Finland prva preko 100 m Sistem točkovanja Zlato Srebro Bron 4.–10. Olimpijske igre (1924–1980) 7 2.8 1.4 0.25 Olimpijske igre (1984–danes) 15 6 3 0.5 SP v nordijskem smučanju (1931–1980) 4 1.15 0.75 0.1 SP v nordijskem smučanju (1982–danes) 8 3 1.5 0.2 SP v poletih 6 2 1 0.1 Zmaga Drugi Tretji 4.–10. Svetovni pokal 1 0.3 0.2 0.1 Kristalni globus Svetovni pokal skupno (veliki) 15 Svetovni pokal v poletih (mali) 5 Ostalo Novoletna turneja skupno 10 Raw Air skupno 7 Svetovni rekord 3

Prvi skok	Datum		Država	Skakalnica	Kraj	Metri
v zgodovini	22/11/1808	Olaf Rye	Norveška  Danska	Cerkev pri Eidsbergu	Eidsberg, Norveška	9.5
čez 50 metrov sploh	16/02/1913	Ragnar Omtvedt	Združene države	Wolverine Hill	Ironwood, Michigan, Združene države	51.5
čez 100 metrov sploh (padec)	17/03/1935	Olav Ulland	Norveška	Trampolino Gigante Corno d'Aola	Ponte di Legno, Kraljevina Italija	103.5
čez 100 metrov uradno (pristanek)	15/03/1936	Sepp Bradl	Avstrija	Bloudkova velikanka	Planica, Kraljevina Jugoslavija	101.5
čez 150 metrov sploh	11/02/1967	Lars Grini	Norveška	Heini-Klopfer-Skiflugschanze	Oberstdorf, Zahodna Nemčija	150.0
čez 200 metrov sploh (padec)	17/03/1994	Andreas Goldberger	Avstrija	Velikanka bratov Gorišek	Planica, Slovenija	202.0
čez 200 metrov uradno (pristanek)	17/03/1994	Toni Nieminen	Finska	Velikanka bratov Gorišek	Planica, Slovenija	203.0
čez 250 metrov uradno (pristanek)	14/02/2015	Peter Prevc	Slovenija	Vikersundbakken	Vikersund, Norveška	250.0

Prvi skok	Datum		Država	Skakalnica	Kraj	Metri
v zgodovini	__/01/1863	Ingrid Olsdatter Vestby	Norveška	Nordbybakken	Trysil, Norveška	ni znano
čez 50 metrov sploh	__/__/1932	Johanne Kolstad	Norveška	Gråkallbakken	Trondheim, Norveška	62.0
čez 100 metrov sploh	29/03/1981	Tiina Lehtola	Finska	Rukatunturi	Kuusamo, Finska	110.0
čez 150 metrov sploh	05/02/1994	Eva Ganster	Avstrija	Kulm	Tauplitz/Bad Mitterndorf, Avstrija	161.0
čez 200 metrov sploh	29/01/2003	Daniela Iraschko	Avstrija	Kulm	Tauplitz/Bad Mitterndorf, Avstrija	200.0

Prvi skok	Datum		Država	Skakalnica	Kraj	Metri
v zgodovini	18/02/2016	Rok Urbanc Jaka Rus	Slovenija  Slovenija	Nordijski center Planica HS45	Planica, Slovenija	35.0

Seznam vseh skokov, katerim so sodniki za slog dodelili ocene z maksimalnim izkupičkom 5 x 20. Kazujoši Funaki (dvakrat), Sven Hannawald in Wolfgang Loitzl so dobili ocene 4x20 (plus enkrat 19.5) za drugi skok in skupaj 9 x 20 znotraj ene tekme. Kazujoši Funaki je edini skakalec doslej, ki je to oceno prejel več kot enkrat, skupaj kar štirikrat. Do zdaj je samo sedem različnih skakalcev skupno desetkrat doseglo vseh pet dvajsetic:

Št.	Datum		Uvr.	Skakalnica	Kraj	Tekmovanje	Metri
1	07/03/1976	Anton Innauer	1.	Heini-Klopfer-Skiflugschanze K175	Oberstdorf	KOP mednarodni teden poletov	176.0
2	24/01/1998	Kazujoši Funaki	2.	Heini-Klopfer-Skiflugschanze K185	Oberstdorf	Svetovni pokal 1997/98 / SP v poletih 1998	187.5
3	25/01/1998	Kazujoši Funaki	1.	Heini-Klopfer-Skiflugschanze K185	Oberstdorf	Svetovni pokal 1997/98 / SP v poletih 1998	205.5
4	15/02/1998	Kazujoši Funaki	1.	Hakuba K120	Nagano	Zimske olimpijske igre 1998	132.5
5	17/01/1999	Kazujoši Funaki	2.	Wielka Krokiew K116	Zakopane	Svetovni pokal 1998/99	119.0
6	08/02/2003	Sven Hannawald	1.	Mühlenkopfschanze K130	Willingen	Svetovni pokal 2002/03	142.0
7	08/02/2003	Hideharu Mijahira	6.	Mühlenkopfschanze K130	Willingen	Svetovni pokal 2002/03	135.5
8	06/01/2009	Wolfgang Loitzl	1.	Paul-Ausserleitner-Schanze HS140 (nočna)	Bischofshofen	Novoletna turneja 2008/09	142.5
9	20/03/2015	Peter Prevc	1.	Letalnica bratov Gorišek HS225	Planica	Svetovni pokal 2014/15	233.0
10	22/03/2015	Jurij Tepeš	1.	Letalnica bratov Gorišek HS225	Planica	Svetovni pokal 2014/15	244.0

Posamične tekme ki so presegle 50 tisoč obiskovalcev v enem dnevu na eni tekmi. Seznam ni popoln:

Date	Location	Attendance	Hill	Competition
14. februar 1952	Holmenkollen	143,000	Holmenkollbakken	Zimske olimpijske igre 1952
16. februar 1936	Garmisch-Partenkirchen	130,000	Große Olympiaschanze	Zimske olimpijske igre 1936
18. februar 1962	Zakopane	120,000	Wielka Krokiew	SP v nordijskem smučanju 1962
marec 1946	Holmenkollen	106,000	Holmenkollbakken	Tekmovanje miru
16. marec 1985	Planica	80-100,000	Velikanka bratov Gorišek	SP v smučarskih poletih 1985
27. februar 1938	Los Angeles	88,000	LA Memorial Coliseum Stadium	1st Annual Southern California Open Ski Meet
22. marec 1997	Planica	70,000	Velikanka bratov Gorišek	Svetovni pokal 1996/97
3. marec 2011	Holmenkollen	70,000	Holmenkollbakken	SP v nordijskem smučanju 2011
20. februar 1989	Lahti	60,000	Salpausselkä	SP v nordijskem smučanju 1989
20. marec 2010	Planica	55,000	Letalnica bratov Gorišek	SP v smučarskih poletih 2010
14. marec 1987	Planica	50,000	Velikanka bratov Gorišek	Svetovni pokal 1986/87
17. februar 1998	Nagano	50,000	Hakuba	Zimske olimpijske igre ekipno1998

Uvr.		Država	Metri	Kraj	Leto	Sklici
1	Stefan Kraft (WR)	Avstrija	253.5	Vikersund	2017	[30]
2	Robert Johansson	Norveška	252.0	Vikersund	2015	[31]
3	Kamil Stoch	Poljska	251.5	Planica	2017	[32]
4	Peter Prevc	Slovenija	250.0	Vikersund	2015	[33]
5	Markus Eisenbichler	Nemčija	248.0	Planica	2017	[34]
6	Kevin Bickner	Združene države	244.5	Vikersund	2017	[35]
7	Rjoju Kobajaši	Japonska	252.0	Planica	2017	[36]
8	Janne Happonen	Finska	240.0	Vikersund	2011	[37]
9	Simon Ammann	Švica	238.5	Vikersund	2011	[38]
				Planica	2016	[39]
10	Antonín Hájek	Češka	236.0	Planica	2010	[40]
11	Dimitrij Vasiljev	Rusija	233.5	Vikersund	2015	[41]
12	Alex Insam	Italija	232.5	Planica	2017	[41]
13	Vincent Descombes Sevoie	Francija	230.5	Vikersund	2016	[42]
14	Mackenzie Boyd-Clowes	Kanada	224.0	Planica	2016	[43]
15	Vladimir Zografski	Bolgarija	213.5	Planica	2013	[44]
16	Kaarel Nurmsalu	Estonija	213.0	Planica	2017	[41]
17	Isak Grimholm	Švedska	207.5	Planica	2007	[41]
	Choi Heung-Chul	Južna Koreja		Planica	2008	[41]
19	Petr Chaadaev	Belorusija	197.5	Kulm	2006	[41]
20	Radik Žaparov	Kazahstan	196.5	Planica	2007	[41]
21	Martin Mesik	Slovaška	195.5	Kulm	2006	[41]
22	Vitaliy Shumbarets	Ukrajina	189.5	Planica	2009	[45]
23	Nico Polychronidis	Grčija	186.0	Oberstdorf	2013	[41]
24	Christoph Kreuzer	Nizozemska	162.0	Planica	2002	[41]
25	Faik Yüksel	Turčija	150.0	Oberstdorf	2000s	[46]
26	Koba Tsakadze	Gruzija	142.0	Vikersund	1967	[47]
27	Bernat Sola	Španija	141.0	Kulm	1986	[41]
28	Gábor Gellér	Madžarska	139.0	Harrachov	1980	[41]
29	Andreas Bjelke Nygaard	Danska	137.0	Lillehammer	2000s	[41]
30	Robert Lock	Združeno kraljestvo	130.0	Park City	2015	[48]
31	Eduard Torok	Romunija	128.0	Engelberg	2013	[41]
32	Dmitry Chvykov	Kirgizistan	124.0	Innsbruck	2002	[49]
33	Tian Zhandong	Kitajska	121.5	Bischofshofen	2004	[50]
34	Josip Šporer	Hrvaška	102.0	Planica	1940s	[51]
	Kristaps Nežborts	Latvija		Liberec	2012	[52]
36	Zbigniew Kiwert	Litva	86.0	Nižni Novgorod	1960	[53]
37	Skarphéðinn Guðmundsson	Islandija	80.0	Squaw Valley	1960	[54]
38	Goga Popov ml.	Severna Makedonija	62.0	Planica	1952	[55]
39	Hal Nerdal	Avstralija	53.0	Squaw Valley	1960	[41]
	Chris Hellerud			Falun	1974	[56]
40	Dunstan Odeke	Uganda	50.0	Oslo	1990s	[56]
41	Božo Čvorović	Črna gora	46.0	Žabljak	1960s	[57]
42	Vid Černe	Srbija	40.0	Jahorina	1949	[58]
43	Džemo Zahirović	Bosna in Hercegovina	36.0	Jahorina	1949	[59]
44	Rembert Notten	Belgija	35.0	Rückershausen	2012	[60][61][62]
	Richard Brown	Irska		Gothenburg	2002	[41]
46	Hans Holm	Grenlandija	23.3	Nuuk	1949	[63]
47	Brian MacMillan	Nova Zelandija	18.6	Mount Cook	1937	[64]

Uvr.		Država	Metri	Kraj	Leto	Sklici
1	Daniela Iraschko-Stolz (WR)	Avstrija	200.0	Kulm	2003	[65]
2	Anette Sagen	Norveška	174.5	Vikersund	2004	[65]
	Helena Olsson	Švedska	174.5	Vikersund	2004	[65]
4	Lindsey Van	ZDA	171.0	Vikersund	2004	[65]
5	Ulrike Gräßler	Nemčija	146.0	Willingen	2010	[65]
6	Sara Takanaši	Japonska	141.0	Saporo	2011	[65]
7	Špela Rogelj	Slovenija	140.0	Klingenthal	2012	[65]
7	Irina Taktajeva	Rusija	137.0			[65]
8	Bigna Windmüller	Švica	133.0	Oberstdorf	2008	[65]
9	Julia Clair	Francija	131.5	Planica	2014	[65]
10	Atsuko Tanaka	Kanada	130.0	Courchevel	2013	[65]
		Italija	130.0	Oslo	2016	[65]
12	Julia Kykkänen	Finska	125.0	Oslo	2016	[65]
13	Michaela Doleželová	Češka	116.5	Courchevel	2013	[65]
14	Daniela Haralambie	Romunija	115.0	Oslo	2016	[65]
15	Kinga Raida	Poljska	111.0	Planica	2016	[65]
16	Wendy Vuik	Nizozemska	107.0	Oslo	2013	[65]
17	Virág Vörös	Madžarska	101.0	Predazzo	2016	[65]
18	Tong Ma	Kitajska	99.0	Erzurum	2012	[65]
19	Šarlote Šķēle	Latvija	85.0	Predazzo	2013	[65]
20	Anemarii Bendi	Estonija	83.0	Otepää	2014	[65]
21	Valentina Sderzhikova	Kazahstan	80.0	Szczyrk	2015	[65]
22	Guy-Lim Park	Južna Koreja	79.5	Notodden	2015	[65]
23	Khrystyna Droniak	Ukrajina	77.0	Szczyrk	2016	[65]

Najbolj prepoznavna imena, ki trenutno aktivno skačejo:

• Michael Hayböck
• Stefan Kraft
• Johann André Forfang
• Anders Fannemel
• Kamil Stoch
• Peter Prevc
• Simon Ammann

• Sarah Hendrickson
• Sara Takanaši
• Anette Sagen
• Eva Ganster
• Lindsey Van
• Jessica Jerome
• Daniela Iraschko
• Coline Mattel
• Line Jahr
• Jacqueline Seifriedsberger
• Maja Vtič
• Nika Križnar
• Urša Bogataj

Eden je zaslovel s padcem, drugi pa z laičnim pristopom:

• Vinko Bogataj – zaslovel v odddaji "Wide World of Sports" ameriške televizije ABC, kot "The Agony of Defeat man", ko se je njegov spektakularen padec na letalnici v Oberstdorfu kar nekaj let vrtel v uvodni špici te oddaje
• Eddie "The Eagle" Edwards – britanski zmagovalec ljudskih src, ki je s svojim povsem amaterskim pristopom na Zimskih olimpijskih igrah 1988 osvojil zadnje mesto. Po njem so leta 2016 posneli film.

• seznam slovenskih smučarskih skakalcev
• seznam avstrijskih smučarskih skakalcev
• seznam italijanskih smučarskih skakalcev
• seznam norveških smučarskih skakalcev
• seznam finskih smučarskih skakalcev
• seznam švicarskih smučarskih skakalcev
• seznam nemških smučarskih skakalcev
• seznam čeških smučarskih skakalcev
• seznam poljskih smučarskih skakalcev
• seznam ruskih smučarskih skakalcev
• seznam japonskih smučarskih skakalcev
• seznam (južno)korejskih smučarskih skakalcev
• seznam francoskih smučarskih skakalcev
• seznam ameriških smučarskih skakalcev
• seznam kanadskih smučarskih skakalcev
• seznam švedskih smučarskih skakalcev
• seznam danskih smučarskih skakalcev
• seznam slovaških smučarskih skakalcev
• seznam estonskih smučarskih skakalcev
• seznam latvijskih smučarskih skakalcev
• seznam beloruskih smučarskih skakalcev
• seznam kazahstanskih smučarskih skakalcev
• seznam ukrajinskih smučarskih skakalcev
• Seznam romunskih smučarskih skakalcev
• seznam madžarskih smučarskih skakalcev
• seznam bolgarskih smučarskih skakalcev
• seznam grških smučarskih skakalcev
• seznam turških smučarskih skakalcev

• Nordheim, Elfie; Nowak Nordheim, Walter: Leksikon športnih panog Mladinska knjiga, Ljubljana, 1972, (COBISS)