Share to: share facebook share twitter share wa share telegram print page

 

Maraton

Za druge pomene glej Maraton (razločitev).
Nosilka svetovnega rekorda leta 2003 v maratonu v ženski kategoriji Paula Radcliffe

Maraton je najdaljša tekaška atletska disciplina. Proga za maratonski tek je navadno dolga 42,195 km (26 milj in 385 jardov). Maraton se šteje za najtežjo atletsko disciplino in eno najtežjih športnih disciplin nasploh.

Maraton je bil ena izmed disciplin prvih olimpijskih iger moderne dobe leta 1896, toda razdaljo so določili šele leta 1921. Vsako leto je po svetu več kot 500 maratonskih tekem. Največji na svetu je New York City Marathon, 4. novembra leta 2018 je bilo na startu kar 53.121 tekačev, v cilj jih je prišlo 52.812.[1]

Za primerjavo, največja udeležba na največjem slovenskem maratonu, ljubljanskem je bila leta 2015 in sicer skupaj 2.159 tekačic in tekačev (1739 moških in 420 žensk).[2]

Zgodovina maratona

Ime "maraton" izhaja iz grške legende o grškem vojaku Filipidu, ki je pretekel pot od Maratona do Aten, da bi sporočil zmago grške vojske nad Perzijci. Po tej zgodovinski, a nepotrjeni zgodbi je Filipid ob prihodu v Atene zaradi napora umrl.

Svetovni rekordi

Svetovni rekorder v maratonu je bil Kenijec Eliud Kipchoge, ki je 16. septembra 2018 v Berlinu pretekel progo v 2 urah, 1 minuti, 39 sekundah[3]. Leta 2022, 25. septembra, spet v Berlinu pa je izboljšal rezultat še za 30 sekund, sedaj je rekord 2 uri, minuta in devet sekund.[4]

Pri ženskah pa je rekorderka Brigid Kosgei (Kenija), ki je 13. oktobra 2019 v Chicagu progo pretekla v 2 urah, 14 minutah in 4 sekundah.[5]

Nepriznani svetovni rekord

Na Dunaju je 12. oktobra 2019 potekala tekaška prireditev INEOS 1:59 Challenge, na kateri je Eliud Kipchoge dosegel čas pod dvema urama, natančno 1:59:40.2. Vendar se zaradi posebnih okoliščin prireditve, rekord uradno ni priznal. Pred tem je Eliud Kipchoge na posebnem tekaškem dogodku Breaking2 maja 2017 v Italiji tekel čas 2:00:25.[navedi vir]

Slovenski rekordi

Slovenski rekorder je še vedno Roman Kejžar, 26. marca leta 2000 je v Torinu dosegel rezultat dve uri, 11 minut in 50 sekund.[6] Ženska rekorderka pa je Helena Javornik, ki je 17. oktobra 2004 v Amsterdamu maratonsko progo pretekla v dveh urah, 27 minutah in 33 sekundah.[7]

Oba navedena si lastita tudi najboljša časa v polmaratonu.

Najboljših deset vseh časov

Po statistiki mednarodne atletske zveze IAAF so navedeni atleti in atletinje najhitrejši maratonci na svetu.

Moški
Čas Atlet Država Datum Kraj
2 uri 1 minuta 9 sekund Eliud Kipchoge Zastava Kenije Kenija 25. september 2022 Berlin
2 uri 3 minute 13 skund Dennis Kimetto Zastava Kenije Kenija 28. september 2014 Berlin
2 uri 3 minute 23 sekund Wilson Kipsang Zastava Kenije Kenija 30. september 2013 Berlin
2 uri 3 minute 38 sekund Patrick Makau Zastava Kenije Kenija 25. september 2011 Berlin
2 uri 3 minute 42 sekund Wilson Kipsang Zastava Kenije Kenija 30. oktober 2011 Frankfurt
2 uri 3 minute 59 sekund Haile Gebrselassie Zastava Etiopije Etiopija 28. september 2008 Berlin
2 uri 4 minute 23 sekund Ayele Abshero Zastava Etiopije Etiopija 27. januar 2012 Dubaj
2 uri 4 minute 27 sekund Duncan Kibet Zastava Kenije Kenija 5. april 2009 Rotterdam
2 uri 4 minute 27 sekund James Kwambai Zastava Kenije Kenija 5. april 2009 Rotterdam
2 uri 4 minute 40 sekund Emmanuel Mutai Zastava Kenije Kenija 17. april 2011 London
2 uri 4 minute 50 sekund Dino Sefir Kemal Zastava Etiopije Etiopija 27. januar 2012 Dubaj
Ženske
Čas Atletinja Država Datum Kraj
2 uri 14 minut 4 sekund Brigid Kosgei Zastava Kenije Kenija 13. oktober 2019 Chicago
2 uri 15 minut 25 sekund Paula Radcliffe Zastava Velike Britanije Združeno kraljestvo 13. april 2003 London
2 uri 18 minut 20 sekund Liliya Shobukhova  Rusija 9. oktober 2011 Chicago
2 uri 18 minut 47 sekund Catherine Ndereba Zastava Kenije Kenija 7. oktober 2001 Chicago
2 uri 19 minut 12 sekund Mizuki Noguchi  Japonska 25. september 2005 Berlin
2 uri 19 minut 19 sekund Mary Keitany Zastava Kenije Kenija 17. april 2011 London
2 uri 19 minut 19 sekund Irina Mikitenko  Nemčija 28. september 2008 Berlin
2 uri 19 minut 31 sekund Aselefech Mergia Zastava Etiopije Etiopija 27. januar 2012 Dubaj
2 uri 19 minut 34 sekund Lucy Kabuu Zastava Kenije Kenija 27. januar 2012 Dubaj
2 uri 19 minut 36 sekund Deena Kastor ZDA 23. april 2006 London

Razdalje

Razdalje olimpijskih maratonov
Leto Razdalja
(km) 		Razdalja
(milje)
1896 40 24,85
1900 40,26 25,02
1904 40 24,85
1906 41,86 26,01
1908 42,195 26,22
1912 40,2 24,98
1920 42,75 26,56
1924 42,195 26,22

Dolžina maratona na začetku ni bila natančno določena, čeprav je pomembno omeniti, da so atleti vedno tekmovali na enako dolgih razdaljah. Razdalje na nekaj prvih olimpijskih igrah so bile okrog 40 kilometrov in so se spreminjale. Dolžina proge je bila namreč odvisna do mesta, ki je igre organiziralo.

Poenotena dolžina 42,195 km je obveljala prvič leta 1924 in od takrat dalje se ne spreminja več.

Sklici

  1. ↑ »Holy Smokes! New York City Marathon Was a Record-Breaker«. Runner's World (v ameriški angleščini). 5. november 2018. Pridobljeno 28. septembra 2022.
  2. ↑ »STA: Ljubljanski maraton v številkah«. www.sta.si. Pridobljeno 17. oktobra 2022.
  3. ↑ »Nov mejnik v maratonu - Kipchoge se je spustil pod 2 uri in 2 minuti«. MMC RTVSLO. Pridobljeno 26. septembra 2018.
  4. ↑ »Kipchoge v Berlinu še izboljšal svetovni rekord v maratonu«. rtvslo.si. Pridobljeno 28. septembra 2022.
  5. ↑ »Po 16 letih padel svetovni rekord v ženskem maratonu«. MMC RTVSLO. Pridobljeno 13. oktobra 2019.
  6. ↑ »Rekordi Slovenije na prostem – ATLETSKA ZVEZA SLOVENIJE«. Pridobljeno 28. septembra 2022.
  7. ↑ »Rekordi Slovenije na prostem – ATLETSKA ZVEZA SLOVENIJE«. Pridobljeno 28. septembra 2022.

Glej tudi
Kembali kehalaman sebelumnya