Safir

Safir
Zvezdasti modri safir
Splošno
Kategorija	IV. razred - Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula	Aluminijev oksid, Al2O3
Lastnosti
Barva	Vse barve razen rdeče (rubin) in rožnate (padparadža)
Kristalni habit	Masiven do zrnat
Kristalni sistem	Trigonalni, ditrigonalni skalenoeder 32/m, prostorska skupina R3c
Razkolnost	Brez
Lom	Školjkast, cepljiv
Trdota	9,0
Sijaj	Steklast
Barva črte	Bela
Specifična teža	3,95–4,03
Optične lastnosti	Abbejevo število 72,2
Lomni količnik	nω=1,768–1,772 nε=1,760–1,.763, dvolomnost 0,008
Pleohroizem	Močan
Tališče	2030–2050 °C
Taljivost	Netaljiv
Topnost	Netopen
Drugo	Koeficient temperaturnega raztezka: (5,0–6,6)×10−6/K

Safir je redek dragi kamen, mineral korunda. To pomeni, da je safir, kot vsi ostali kristali iz skupine korundov sestavljeni iz čistega aluminijevega oksida, barvo, ki pri safirju variira od modre, rumene, rožnate, oranžne do zelene in vijolične, pa mu dajejo primesi železa, kroma in drugih kovin. Rdeča različica safirja pa je dobila svoje ime in je danes poznana kot rubin.

Zelo redki so zvezdasti safirji, ki imajo v določenem preseku zvezdast vzorec, ki običajno lomi svetlobo v šestih krakih, redkeje pa celo v dvanajstih.

Ta mineral je po trdoti takoj za diamantom in dosega vrednost 9,0 na Mohsovi lestvici.

Najbolj cenjeni modri safirji izvirajo iz Kašmirja, kjer so jih tudi prvič našli konec 19. stoletja. Izjemno cenjeni so tudi podobno modri safirji z Madagaskarja. Ostale države, kjer so večja nahajališča safirjev so: Avstralija (Queensland in Novi Južni Wales), Pakistan, Afganistan, Indija, Tanzanija, Kenija ter ZDA (Montana, Severna Karolina).

• diamant
• rubin
• smaragd

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Safir

Ta članek o mineralu ali mineraloidu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u