Smaragd

Smaragd
Smaragd iz Muza, Kolumbije
Splošno
Kategorija	VIII. skupina - Silikati, različek berila
Kemijska formula	Be3Al2(SiO3)6
Kristalna simetrija	Diheksagonalna bipiramida (6/m 2/m 2/m), prostorska skupina P 6/mсc
Osnovna celica	a = 9,21, c = 9,19 Å, Z = 2
Lastnosti
Molekulska masa	537,50 g/mol
Barva	Zelena, modra, rumena, brezbarvna, rožnata in druge
Kristalni habit	Masiven do kristaliničen
Kristalni sistem	Heksagonalni
Razkolnost	Nepopolna po [0001]
Lom	Školjkast
Trdota	7,5 – 8
Sijaj	Steklast
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do neprozoren
Specifična teža	Povprečna: 2,76
Optične lastnosti	Enoosen (-)
Lomni količnik	nω = 1,564 – 1,595, nε = 1,568 – 1,602
Dvolomnost	δ = 0,0040 – 0,0070
Ultravijolična fluorescenca	Ne fluorescira
Sklici	[1]

Smaragd (Be₃Al₂(SiO₃)₆) je drag kamen, zeleni različek berila. Značilno zeleno barvo mu dajejo primesi kroma, njegovi kristali pa so krhki in pogosto razpokani. Smaragd ima trdoto 7,5 po Mohsovi lestvici. Posebej redki so temno zeleni popolni kristali, ki tudi v umetni svetlobi ohranijo naravno barvo.

Najlepše smaragde najdemo v odprtih kopih metamorfnih kamnin v Kolumbiji, poleg tega pa smaragde kopljejo tudi v Indiji, Sibiriji, Novem Južnem Walesu in na Uralu.

Danes je moč kupiti tudi cenene umetne smaragde, ki so se začeli na trgu pojavljati od šestdesetih let 20. stoletja. Dobre imitacije smaragda imajo trgovsko ime Smaril.

• Seznam mineralov

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Smaragd