Kristjan Virtič, Aleksandra Lamut, Urša Čehovin, Melanija Markovič, Rok Kelvišar, Samo Vovk, Luka Černe, Aleš Majerič, Tomaž Kozlevčar, Mojca Cedilnik, Matjaž Rambaher, Urša Cigler, Jan Trost, Andreja Frelih, Barbara Pihler, Metka Luznar, Sašo Vrabič, Liza Pucihar, Ana Komlanc, Boštjan Usenik, Mateja Resnik, Tomaž Rojko, Vanja Budna Evačič, Katja Strle, Sandra Feketija, Karin Možina, Petra Golob, Ana Turšič, Špela Žerjal, Maruša Dodič, Barbara Čokl, Katarina Dolenc, Jana Gamser, Nino Kozlevčar, Simon Virtič, Neta Zalar, Miha Rojko, Anja Košir, Vesna Hajnšek, Dominik Štrucelj, Anže Orehek, Anja Koren, Matjaž Filipčič, Irena Kordež, Tomaž Cör, Ana Marčun, Marta Kosturska, Mojca Skaza Novak, Vanja Dizdarević, Nataša Jovanović[1]
Perpetuum Jazzile je slovenski zbora capella, ki izvaja pop in jazz.
Zbor je pod imenom Komorni zbor Gaudeamus ustanovil Marko Tiran leta 1983 in z njim v slovenski (jugoslovanski) zborovski prostor vpeljal nekaj novega in do takrat za tedanje čase nekaj precej neobičajnega - zabavno in jazzovsko glasbo. Zbor, ki je poleg zabavne glasbe zelo uspešno gojil tudi umetno in narodno, je v našem okolju pionirsko izvajal aranžmaje tujih avtorjev (Gene Puerling, Ward Swingle, ki je zbor tudi obiskal in delal z njim, Kirby Shaw, etc.), v osemdesetih in devetdesetih letih pa se je uveljavil zlasti s priredbami umetniškega vodje Marka Tirana, ki jih pred njim v Sloveniji za zbor praktično ni pisal nihče drug, in sicer Ko boš prišla na Bled, The Man I love, Les Feuilles Mortes (Autumn Leaves), The Summertime, The Night in Tunisia, Mas Que Nada, The Girl from Ipanema, Amor em Paz, Corcovado, Like a Lover, jazzovski Venček pivskih (slovenske narodne), Jedno popodne, .... in še mnoge druge iz zakladnice slovenske in svetovne glasbene literature. Zbor se je leta 1999 preimenoval v Perpetuum Jazzile. Marko Tiran je leta 2000 zbor zapustil.
