|
Papež Janez Pavel II.
Janez Pavel II., rojstno ime Karol Józef Wojtyła, papež in svetnik, * 18. maj 1920, Wadowice, Poljska, † 2. april 2005, Vatikan. Janez Pavel II. je postal prvi neitalijanski papež po 455 letih in obenem prvi slovanskega porekla, ko je bil 16. oktobra 1978 izvoljen za papeža. ŽivljenjepisRojen je bil na južnem Poljskem v družini nekdanjega avstro-ogrskega častnika. Rojstno ime Karel je dobil po nedavno preminulem zadnjem avstrijskem cesarju Karlu I. Habsburško-Lotarinškem, pod katerim je njegov oče služil kot častnik v cesarski vojski.[11] Že v mladosti se je spoznal s krakovsko judovsko skupnostjo in preživel nacistično okupacijo. V duhovnika je bil posvečen 1. novembra 1946. Na poljskih univerzah je poučeval etiko in leta 1958 postal krakovski pomožni škof, čez štiri leta pa je prevzel tudi vodenje škofije. 30. decembra 1963 ga je papež Pavel VI. imenoval za krakovskega nadškofa. Sodeloval je na drugem vatikanskem cerkvenem zboru. Leta 1967 je postal kardinal. Leta 1978 je tako sodeloval na konklavah, kjer so po smrti Pavla VI. za novega papeža izvolil Albina Luciania, ki je privzel ime Janez Pavel I. Po njegovi nepričakovani smrti po le 33 dneh papeževanja je bil Karol Wojtyła kljub svoji neobičajni mladosti ter poljski narodnosti 16. oktobra 1978 izvoljen za novega papeža. V spomin predhodnika si je nadel ime Janez Pavel II. 13. maja 1981 je nad njim na trgu sv. Petra v Rimu Turek Mehmet Ali Ağca izvedel poskus atentata. Kasneje je papež atentatorja obiskal v zaporu, vsebina njunih pogovorov pa še danes ni znana. Člani teroristične mreže Al Kaida so med njegovim obiskom na Filipinih januarja 1995 pripravljali še en atentat na papeža. Na dan atentata so bili razkrinkani. Čeprav je na papeški položaj prišel mlad (ukvarjal pa se je tudi s športom), sta dva poskusa atentata na njegovem zdravju pustila posledice. Pojavili so se tudi sumi o raku, trpel pa je tudi za Parkinsonovo boleznijo. Ni mogel več hoditi, težko je govoril in slabo slišal, vendar je nadaljeval s potovanji po svetu. Kljub slabemu telesnemu stanju tisti, ki so se z njim srečali, pravijo, da je bil duševno popolnoma zdrav. Izgledal je trdno odločen, da bo na položaju vztrajal do smrti ali do poslabšanja duševnega stanja. Po zgledu predhodnika se je odločil poenostaviti svoje urade. Poleg tega, da ni nosil papeške tiare in da se je zavzemal za manj slovesen postopek ob kronanju novega papeža, je ukinil tudi onikanje samega sebe, vse v duhu papeškega naziva Servus Servorum Dei (Služabnik božjih služabnikov).  Janez Pavel II. je potoval v več kot 100 dežel, kjer je pritegnil velike množice vernikov. Dvakrat je obiskal tudi Slovenijo. Prvič med 17. in 19. majem 1996, ko je obeležil 1250. obletnico krščanstva na Slovenskem. Iz tega obiska je verjetno najbolj znan stavek s srečanja z mladimi na postojnskem letališču (ravno na njegov 76. rojstni dan): Papež 'ma vas rad. Drugi obisk Slovenije je trajal le pol dneva. To je bilo 19. septembra 1999 ob beatifikaciji Antona Martina Slomška. Postal je prvi papež, ki je obiskal Anglijo, kjer je molil tudi v anglikanski katedrali v Canterburyju. Potoval je tudi v Izrael, kjer se je simbolično dotaknil Zidu objokovanja z namenom prispevati k spravi med Judi in kristjani. Bil je tudi prvi papež, ki je kdaj stopil v mošejo (Mošeja Omajadov, Damask, 6. maj 2001). Kadar mu je zdravstveno stanje dopuščalo, je tradicionalni božično in velikonočno poslanico izrekel v množici jezikov, tudi v slovenščini. Tudi ob obeh obiskih Slovenije je govoril v slovenščini. Za blažene je proglasil več ljudi (1.340 do oktobra 2004) kot katerikoli njegov predhodnik. Leta 2001 so mu zdravniki postavili diagnozo Parkinsonova bolezen. Informacija o bolezni je bila javnosti razkrita šele leta 2005.[12] Umrl je 2. aprila 2005 ob 21.37 uri, najverjetneje zaradi zapletov obstoječe bolezni. Razglasitev za svetnika.jpg) 13. maja 2005 je njegov naslednik Benedikt XVI. najavil, da bo začel postopek beatifikacije in tako preskočil običajno petletno obdobje po smrti kandidata. Sam postopek se je pričel 28. junija istega leta. 1. maja 2011, na Nedeljo Božjega usmiljenja,[13] ga je njegov naslednik Papež Benedikt XVI. razglasil za blaženega na Trgu sv. Petra v Rimu. Navzoč je bil poldrugi milijon ljudi. 19. decembra 2009 ga je njegov naslednik papež Benedikt XVI. razglasil za božjega služabnika[14][15]. Papež Frančišek je 30. septembra 2013 na rednem konzistoriju razglasil, da bo blaženega papeža Janeza Pavla II. (skupaj z blaženim Janezom XXIII.) 27. aprila 2014 razglasil za svetnika[16], kar je potem tudi storil. V Sloveniji mu je posvečena kapela v cerkvi sv. Duha v Stožicah v Ljubljani[17] in kapela v cerkvi bl. Antona Martina Slomška v Košakih v Mariboru, v katere oltarju so vgrajene tudi papeže relikvije.[18] V Ljubljani se po njem imenuje Ulica Janeza Pavla II. (po preimenovanju Zrinjskega ceste leta 1997),[19] na kateri se nahaja tudi sedež Apostolske nunciature v Sloveniji. Bronast kip Janeza Pavla II. se nahaja na Brezjah ob baziliki, kamnit pa v Skorbi v vaškem središču.[20] Obisk Slovenije Glavni članek: Papeški obiski v Sloveniji. Janez Pavel II. je bil po Piju VI. prvi papež, ki je obiskal slovenske dežele. V Sloveniji je bil dvakrat:
Nekaj podatkov
DelaZa okrožnice glej Seznam papeških okrožnic. Glej tudiViri in opombe
Zunanje povezave Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Papež Janez Pavel II  Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Papež Janez Pavel II.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
