Milano–Torino je pomladanska enodnevna mini klasična kolesarska dirka v severni Italiji, ki jo prirejajo od leta 1876 in velja za najstarejšo na svetu. Res pa je, da je imela dirka vmes veliko organizacijskih problemov in z svojo kontinuiteto, saj je bila druga izvedba dirke na sporedu šele leta 1893, pa tudi sicer jo vse do druge svetovne vojne v vmesnih obdobjih velikokrat sploh niso organizirali.[1][2]
Dirka je v lasti skupine RCS media group, ki dirko organizira in ima v svoji lasti tudi italijanski športni časopis Gazzetta dello Sport. Ta skupina organizira tudi ostale največje italijanske dirke kot so Giro, Milano–San Remo in Tirreno–Adriatico. Dirka je trenutno del serije UCI ProSeries.
Zgodovina
Termin
Termin dirke se je skozi zgodovino večkrat spreminjal. Do leta 1986 je bila dirka na sporedu en teden pred dirko Milano–San Remo, kot pomembna pripravljalna dirka pred prihajajočimi spomladanskimi klasikami. Leta 1987 so jo prestavili na oktober pred Dirko po Lombardiji, saj organizatorji niso bili zadovoljni z običajno nestabilnim vremenom marca v severni Italiji. Tako je oktobra v istem tednu postala del "jesenskega tojčka" skupaj z dirkama Gran Piemonte in Dirko po Lombardiji.
Leta 2000 je dirke odpadla zaradi naliva, ki je povzročil katastrofalne plazove blata na območju Piemonta. Leta 2005 se je dirka vrnila v svoj prvoten termin v zgodnjem marcu, a se leta 2008 spet vrnila na oktober, ko je zamenjala termin z dirko Strade Bianche. Tisto leto je zaradi spora med lastniki RCS in zvezo Associazione Ciclistica Arona odpadla zaradi nestrinjanja z oktoberskim terminom za naslednja tri leta. Dirka se je v koledar vrnila šele leta 2012, ki je bila vse do leta 2021 na sporedu ali konec septembra ali začetek oktobra. Od leta 2022 je spet na sporedu sredi marca.
