1995

1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

• 1. januar –
  • Avstrija, Finska in Švedska postanejo članice Evropske unije.
  • ustanovljena je Svetovna trgovinska organizacija, ki nadomesti Splošni sporazum o carinah in trgovini.
  • na naftni ploščadi Draupner v Severnem morju prvič zanesljivo zabeležijo morilski val.
• 7. januar – filipinski policisti med preiskavo kemičnega požara v stanovanjskem naselju v Manili po naključju odkrijejo načrte za operacijo Bojinka, množičen terorističen napad v pripravi.
• 17. januar – močan potres v bližini mesta Kobe prizadene jug prefekture Hjogo na Japonskem in zahteva 6.434 žrtev.
• 25. januar – sondažna raketa, izstreljena z otoka Andøya na severu Norveške, povzroči mednarodni incident, ko jo v ruskem radarskem centru interpretirajo kot možen ameriški balistični izstrelek.
• 26. januar – 28. februar – Ekvador in Peru se zapleteta v oborožen spopad zaradi ozemeljskih sporov v porečju reke Cenepa na meji med državama.
• 15. februar – FBI aretira hekerja Kevina Mitnicka, obtoženega, da je vdrl v več najbolj varovanih računalniških sistemov v ZDA.
• 21. februar – Steve Fossett uspešno zaključi prvo prečkanje Tihega oceana z balonom.
• 26. februar – zaradi propadlih borznih špekulacij enega od posrednikov propade najstarejša britanska investicijska banka Barings Bank.
• 27. februar – odprto je Mednarodno letališče Denver, največje letališče v Združenih državah Amerike.
• 3. marec – Organizacija združenih narodov zaključi neuspešno mirovno operacijo v Somaliji.
• 16. marec – Misisipi kot zadnja ameriška zvezna država ratificira 13. amandma ameriške ustave, s katerim je bilo ukinjeno suženjstvo.
• 20. marec – člani sekte Aum Šinrikjo izvedejo teroristični napad s sarinom na postaji podzemne železnice v Tokiu, v katerem umre 13 ljudi, več kot 5500 je ranjenih.
• 22. marec – kozmonavt Valerij Poljakov zaključi 438-dnevno bivanje na krovu vesoljske postaje Mir in postavi rekord v trajanju bivanja v vesolju.
• 24. marec – prvič po 26 letih nemirov na Severnem Irskem po ulicah Belfasta ne patruljira noben britanski vojak.
• 26. marec – nekatere države Evropske unije pričnejo izvajati Schengenski sporazum.
• 19. april – Timothy McVeigh s pajdašem izvede bombni napad na poslopje zvezne vlade v Oklahoma Cityju, v katerem umre 168 ljudi, več sto je ranjenih.

• 1. maj –
  • Jacques Chirac je izvoljen za predsednika Francije.
  • vojna na Hrvaškem: hrvaške sile pričnejo z operacijo Blisk za osvoboditev Slavonije.
• 11. maj – države podpisnice sprejmejo časovno neomejeno in brezpogojno podaljšanje pogodbe o neširjenju jedrskega orožja.
• 16. maj – japonska policija obkoli sedež sekte Aum Šinrikjo pod goro Fuji in aretira njenega voditelja Šoka Asaharo.
• 28. maj – v močnem potresu, ki prizadene naselje Neftegorsk na ruskem otoku Sahalin, umre najmanj 2000 ljudi.
• 29. junij – raketoplan Atlantis se kot prvi ameriški raketoplan spoji z rusko vesoljsko postajo Mir (odprava STS-71).
• 11. julij – srbski vojaki vkorakajo v Srebrenico po odhodu nizozemskih pripadnikov mirovnih sil, dan kasneje se prične množični pokol muslimanskih ujetnikov.
• 16. julij – na Haaškem sodišču je vložena obtožnica proti Radovanu Karadžiću in Ratku Mladiću za vojne zločine v Bosni in Hercegovini.
• 4. – 7. avgust – vojna na Hrvaškem: hrvaške sile ob pomoči bošnjaških v operaciji Nevihta ponovno zasedejo ozemlje samooklicane Srbske republike Krajine pod nadzorom srbske vojske.
• 24. avgust – izide Microsoftov operacijski sistem Windows 95.
• 29. avgust – predsednik Gruzije Eduard Ševardnadze uide poskusu atentata v Tbilisiju.
• 30. avgust – vojna v Bosni in Hercegovini: letala zveze NATO pričnejo z bombardiranjem srbskih topniških položajev v Bosni in Hercegovini.

• 5. september – Francija izvede prvega v novi seriji preskusov jedrskega orožja na polinezijskem atolu Mururoa, kar sproži negodovanje svetovne javnosti.
• 26. september – v Italiji se prične sojenje nekdanjemu premierju Giuliju Andreottiju, obtoženemu sodelovanja z mafijo.
• 6. oktober – švicarska astronoma objavita odkritje 51 Pegasi b, prvega znanega zunajosončnega planeta, ki kroži okrog Soncu podobne zvezde.
• 14. oktober – Grčija prekine embargo proti Makedoniji ko se slednja obveže, da bo spremenila sporno državno zastavo in objavi, da nima zahtev po grškem ozemlju.
• 17. oktober – Francozinja Jeanne Calment doseže starost 120 let in 238 dni ter postane najdlje živeča oseba v zgodovini, katere starost je zanesljivo potrjena.
• 28. oktober – na podzemni železnici v Bakuju izbruhne požar, v katerem umre 289 ljudi, še enkrat toliko je ranjenih; najhujša nesreča na podzemeljski železnici vseh časov.
• 5. november – radikalno desničarski ortodoksni Jud Jigal Amir izvede atentat na izraelskega premierja Jicaka Rabina na mirovnem shodu v Tel Avivu.
• 7. november – umiri se tajfun Angela, eden najmočnejših tajfunov v zgodovini, po tistem ko je opustošil dele Filipinov in Tajvana ter zahteval skoraj 900 žrtev.
• 22. november – pri Walt Disney Pictures izide Svet igrač, prvi v celoti računalniško izdelan animirani film.
• 30. november –
  • uradno se konča operacija Puščavski vihar.
  • NASA izgubi stik z vesoljsko sondo Pioneer 11, takrat najbolj oddaljenim predmetom človeške izdelave.
• 8. december – Nasina sonda Galileo se vtiri v orbito okoli Jupitra.
• 14. december – s podpisom Daytonskega sporazuma se konča vojna v Bosni in Hercegovini.

• v jami Divje babe odkrijejo najstarejšo znano piščal, ki jo je izdelal neandertalec.

Svetovna populacija
	1995	1990		2000
Svet	5.674.380.000	5.263.593.000	410.787.000	6.070.581.000	396.201.000
Afrika	707.462.000	622.443.000	85.019.000	795.671.000	88.209.000
Azija	3.430.052.000	3.167.807.000	262.245.000	3.679.737.000	249.685.000
Evropa	727.405.000	721.582.000	5.823.000	727.986.000	581.000
Južna Amerika/Karibi	481.099.000	441.525.000	39.574.000	520.229.000	39.130.000
Severna Amerika	299.438.000	283.549.000	15.889.000	315.915.000	16.477.000
Oceanija	28.924.000	26.687.000	2.237.000	31.043.000	2.119.000

• 7. marec – Urša Bogataj, slovenska smučarska skakalka
• 13. september – Matej Zemljič, slovenski gledališki in filmski igralec
• 3. oktober – Milo Meskens, belgijski glasbenik in besedilopisec

• 1. januar –
  • Fred West, angleški morilec (* 1941)
  • Eugene Paul Wigner, madžarsko-ameriški fizik in matematik, nobelovec (* 1902)
• 2. januar – Siad Barre, somalijski diktator (* 1919)
• 18. januar – Adolf Butenandt, nemški biokemik, nobelovec (* 1903)
• 2. februar – Fred Perry, angleški tenisač (* 1909)
• 8. februar – Józef Maria Bocheński, poljski logik in filozof (* 1902)
• 14. marec – William Alfred Fowler, ameriški fizik, nobelovec (* 1911)
• 31. marec – Selena, ameriška pevka (* 1971)
• 2. april – Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir in astrofizik, nobelovec (* 1908)
• 12. april – Axel Ljungdahl, švedski vojaški pilot in general (* 1897)
• 20. april – Milovan Đilas, črnogorski pisatelj in politik (* 1911)
• 12. maj – Bogo Grafenauer, slovenski zgodovinar (* 1916)
• 14. maj – Christian B. Anfinsen, ameriški biokemik, nobelovec (* 1916)
• 18. maj –
  • Aleksander Godunov, rusko-ameriški baletnik (* 1949)
  • Peter van de Kamp, nizozemsko ameriški astronom (* 1901)
• 24. maj – Harold Wilson, britanski politik (* 1916)
• 8. junij – Juan Carlos Onganía, argentinski general in politik (* 1914)
• 14. junij – Roger Zelazny, ameriški pisatelj (* 1937)
• 25. junij – Ernest Thomas Sinton Walton, irski fizik, nobelovec (* 1903)
• 29. junij – Lana Turner, ameriška igralka (* 1921)
• 17. julij – Juan Manuel Fangio, argentinski dirkač Formule 1 (* 1911)
• 11. avgust – Alonzo Church, ameriški matematik in logik (* 1903)
• 21. avgust – Subrahmanyan Chandrasekhar, ameriško-indijski fizik in matematik, nobelovec (* 1910)
• 19. september – Rudolf Ernst Peierls, nemško-britanski fizik (* 1907)
• 23. september – Albrecht Otto Johannes Unsöld, nemški astronom (* 1905)
• 7. oktober – Gérard Henri de Vaucouleurs, francosko-ameriški astronom (* 1918)
• 25. oktober – Bobby Riggs, ameriški tenisač (* 1918)
• 3. november – Bojan Adamič, slovenski skladatelj, dirigent in aranžer (* 1912)
• 4. november –
  • Gilles Deleuze, francoski filozof (* 1925)
  • Jicak Rabin, izraelski general in politik (* 1922)
• 13. december – Anatolij Djatlov, ukrajinski jedrski inženir (* 1931)
• 22. december – James Meade, angleški ekonomist, nobelovec (* 1907)
• 25. december – Emmanuel Levinas, francoski filozof in talmudist (* 1906)
• 30. december – Heiner Müller, nemški dramatik (* 1929)

• Fizika – Martin L. Perl, Frederick Reines
• Kemija – Paul J. Crutzen, Mario J. Molina, F. Sherwood Rowland
• Fiziologija ali medicina – Edward B. Lewis, Christiane Nüsslein-Volhard, Eric F. Wieschaus
• Književnost – Seamus Heaney
• Ekonomija – Robert Lucas mlajši

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1995