Nobelova nagrada za kemijo (švedsko Nobelpriset i kemi) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji. Je ena od petih nagrad, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel predvidel v svoji oporoki. Nagrajence izbira petčlanska komisija, ki jo volijo člani Kraljeve švedske akademije znanosti.
Velja za najprestižnejšo nagrado za dosežke na področju kemije na svetu.
Seznam dobitnikov
1901
Jacobus Henricus van 't Hoff
- za odkritje zakonov kemične dinamike in osmoznega tlaka v raztopinah
1902
Hermann Emil Fischer
- za delo o sladkornih in purinskih sintezah
1903
Svante August Arrhenius
- za elektrolitsko teorijo razpada (glej ion)
1904
sir William Ramsay
- za odkritje sledi inertnih plinov v zraku
1905
Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer
- za delo o organskih barvilih in hidroaromatskih zmesi
1906
Henri Moissan
- za raziskave in izolacijo elementa fluora, ter za električno obločno peč, ki se imenuje po njem
1907
Eduard Buchner
- za biokemične raziskave in odkritje brezcelične fermentacije
1908
Ernest Rutherford
- za raziskave razpada elementov in kemijo radioaktivnih snovi
1909
Wilhelm Ostwald
- za delo o katalizi in raziskave o kemijskih ravnovesjih in reakcijskih razmerjih
1910
Otto Wallach
- za delo na področju acikličnih spojin
1911
Marie Skłodowska-Curie
- za odkritje radija in polonija, ter za raziskave o radiju
1912
Victor Grignard, Paul Sabatier
- za odkritje Grignardovega reagenta in za postopek hidriranih organskih zmesi
1913
Alfred Werner
- za delo o povezovanju atomov in molekul.
1914
Theodore William Richards
- za določitev atomske mase, več elementom.
1915
Richard Martin Willstätter
- za raziskovanje rastlinskih barvil
1918
Fritz Haber
- za postopek sinteze amonijaka
1920
Walther Hermann Nernst
- za delo na področju termokemije
1921
Frederick Soddy
- za delo o kemiji radioaktivnih snovi in raziskav o izotopih
1922
Francis William Aston
- za odkritje izotopov v velikem številu ne-radioaktivnih elementov, in za pravilo celotnih števil
1923
Friderik Pregl
- za izum postopka mikroanalize organskih snovi
1925
Richard Adolf Zsigmondy
- za prikaz heterogene narave koloidnih raztopin in pri tem uporabljenih postopkov
1926
The (Theodor) Svedberg
- za delo na disperzijskih sistemih
1927
Heinrich Otto Wieland
- za raziskave žolčnih kislin in sorodnih snovi
1928
Adolf Otto Reinhold Windaus
- za raziskave o sterolih in njihovi povezavi z vitamini
1929
Arthur Harden
Hans Karl August Simon von Euler-Chelpin
- za raziskavo o fermentaciji sladkorja in fermentacijskih encimih
1930
Hans Fischer
- za raziskave hema in klorofila
1931
Carl Bosch
Friedrich Bergius
- za prispevek pri razvoju visokotlačnih kemičnih procesov
1932
Irving Langmuir
- za delo o površinski kemiji
1934
Harold Clayton Urey
- za odkritje težkega vodika
1935
Frédéric Joliot-Curie
Irene Joliot-Curie
- za sintezo novih radioaktivnih elementov
1936
Peter Joseph William Debye
- za delo o zgradbi molekul prek raziskav dipolnih momentov in uklona rentgenskih žarkov ter elektronov v plinih
1937
Walter Norman Haworth
Paul Karrer
- za njegovo delo na ogljikovih hidratih in vitaminu C ter za njegovo delo na karotenoidih, flavinih in vitaminih A in B2
1938
Richard Kuhn
- za delo na področju karotenoidov in vitaminov
1939
Adolf Friedrich Johann Butenandt
Leopold Ružička
- za njegovo delo na spolnih hormonih in za njegovo delo na polimetilenih in višjih terpenih
1943
George de Hevesy
- za delo pri uporabi izotopov kot indikatorjev za preučevanje kemičnih postopkov
1944
Otto Hahn
- za odkritje fuzije težkih jeder
1945
Artturi Ilmari Virtanen
- za raziskovanje na področju kmetijske in živilske kemije
1946
James Batcheller Sumner
John Howard Northrop
Wendell Meredith Stanley
- za njegovo odkritje, da je encime moč kristalizirati in za njegovo pripravo encimov ter virusnih proteinov v čisti obliki
1947
sir Robert Robinson
- za raziskovanje rastlinskih produktov, še posebej alkaloidov.
1948
Arne Wilhelm Kaurin Tiselius
- za raziskovanje elektroforeze in adsorpcijske analize
1949
William Francis Giauque
- za prispevek na področju kemične termodinamike.
1950
Otto Paul Hermann Diels
Kurt Alder
- za odkritje in razvoj sinteze dienov (Diels-Alderjeva reakcija)
1951
Edwin Mattison McMillan
Glenn Theodore Seaborg
- za odkritja v kemiji čezuranskih elementov
1952
Archer John Porter Martin
Richard Laurence Millington Synge
- za izum kromatografije delcev
1953
Hermann Staudinger
- za odkritja s področja makromolekularne kemije
1954
Linus Carl Pauling
- za raziskovanje narave kemijskih vezi
1955
Vincent du Vigneaud
- za delo o žveplovih spojinah, še posebej za prvo sintezo polipeptidnega hormona
1956
sir Cyril Norman Hinshelwood
Nikolaj Nikolajevič Semjonov
- za raziskovanje mehanizmov kemijskih reakcij
1957
Lord Alexander R. Todd
- za delo na nukleotidih in njihovih koencimih
1958
Frederick Sanger
- za delo na področju zgradbe proteinov, še posebej inzulina
1959
Jaroslav Heyrovsky
- za odkritje in razvoj polarografskih postopkov analize
1960
Willard Frank Libby
- za postopek določanja starosti z ogljikom-14
1961
Melvin Calvin
- za delo o presnovi ogljikovega dioksida v rastlinah
1962
Max Ferdinand Perutz
John Cowdery Kendrew
- za preučevanje zgradbe kroglastih proteinov
1963
Karl Ziegler
Giulio Natta
- za njuna odkritja na področju visokih polimerov
1964
Dorothy Crowfoot Hodgkin
- za dognanja o zgradbi pomembnih biokemičnih snovi z uporabo postopkov z rentgenskimi žarki
1965
Robert Burns Woodward
- za dosežke na področju organske sinteze
1966
Robert Sanderson Mulliken
- za delo na področju kemijskih vezi in elektronske sestave molekul
1967
Manfred Eigen
Ronald George Wreyford Norrish
George Porter
- za raziskovanje izjemno hitrih kemijskih reakcij.
1968
Lars Onsager
- za odkritje obratnih povezav, ki nosijo njegovo ime
1969
Derek Harold Richard Barton
Odd Hassel
- za doprinose k razvoju zamisli prilagoditve
1970
Luis F. Leloir
- za odkritje sladkornih nukleotidov in njihove vloge v biosintezi ogljikovih hidratov
1971
Gerhard Herzberg
- za prispevek k elektronskemu sestavu in geometriji molekul, še posebej prostih radikalov
1972
Christian B. Anfinsen
Stanford Moore
William H. Stein
- za njegovo delo na ribonukleazi in za njihov prispevek k razumevanju povezave med kemično zgradbo in katalitično aktivnostjo molekule ribonukleaze
1973
Ernst Otto Fischer
Geoffrey Wilkinson
- za delo na kemiji organometaličnih zmesi
1974
Paul J. Flory
- za temeljno delo, tako teoretično kot eksperimentalno na področju fizikalne kemije makromolekul
1975
John Warcup Cornforth
Vladimir Prelog
- za njegovo delo na stereokemiji encimsko kataliziranih reakcij in za njegovo delo pri raziskovanju organskih molekul in reakcij
1976
William Nunn Lipscomb mlajši
- za preučevanje zgradbe boranov
1977
Ilya Prigogine
- za prispevek k neravnotežni termodinamiki
1978
Peter Dennis Mitchell
- za oblikovanje kemiosmotske teorije
1979
Herbert C. Brown
Georg Wittig
- za razvoj uporabe zmesi z vsebnostjo bora in fosforja v reagentih pri organski sintezi
1980
Paul Berg
Walter Gilbert
Frederick Sanger
- za njegovo preučevanje biokemije nukleinskih kislin 'in za njune prispevke pri določitvi osnovnih zaporedij v nukleinskih kislinah
1981
Keniči Fukui
Roald Hoffmann
- za teorije glede poteka kemijskih reakcij
1982
Aaron Klug
- za razvoj kristalografske elektronske mikroskopije
1983
Henry Taube
- za delo na mehanizmih reakcij elektronskega prenosa
1984
Robert Bruce Merrifield
- za razvoj metodologije za kemijsko sintezo na trdni matrici
1985
Herbert A. Hauptman
Jerome Karle
- za dosežke v razvoju metod za neposredno določitev kristalne zgradbe
1986
Dudley R. Herschbach
Yuan T. Lee
John C. Polanyi
- za prispevke pri dinamiki osnovnih kemičnih procesov
1987
Donald J. Cram
Jean-Marie Lehn
Charles J. Pedersen
- za razvoj in uporabo molekul, ki imajo zgradbi-specifično medsebojno vplivanje visoke selektivnosti
1988
Johann Deisenhofer
Robert Huber
Hartmut Michel
- za določitev tridimenzionalne zgradbe fotosintetskega reakcijskega centra
1989
Sidney Altman
Thomas R. Cech
- za raziskovanje katalitičnih lastnosti RNA.
1990
Elias James Corey
- za razvoj teorije in metodologije sinteze organskih spojin
1991
Richard R. Ernst
- za prispevke k razvoju visokoločljivostne jedrsko-magnetno-resonančne (NMR) spektroskopije
1992
Rudolph A. Marcus
- za prispevek k teoriji o prenašanju elektronov v kemijskih sistemih
1993
Kary B. Mullis
Michael Smith
- za prispevke k razvoju metod na področju kemije DNK
1994
George A. Olah
- za njegove prispevke h kemiji karbokacije
1995
Paul J. Crutzen
Mario J. Molina
F. Sherwood Rowland
- za delo iz atmosferske kemije.
1996
Robert Curl
sir Harold Walter Kroto
Richard Smalley
- za odkritje fulerenov
1997
Paul D. Boyer
John E. Walker
Jens C. Skou
- za pojasnitev mehanizma encimov, ki je odgovoren za sintezo adenozin trifosfata in za odkritje encima, ki prenaša ione, Na+K+-ATPase
1998
Walter Kohn
John Anthony Pople
- za razvoj funkcionalno gostotne teorije in za razvoj računalniških metod v kvantni kemiji
1999
Ahmed H. Zewail
- za raziskave prehodnih stanj kemijskih reakcij s pomočjo femtosekundne spektroskopije
2000
Alan J Heeger
Alan G MacDiarmid
Hideki Širakava
- za odkritje in razvoj prevodnih polimerov
2001
William S. Knowles
Ryoji Noyori
K. Barry Sharpless
- za delo na kiralno kataliziranih reakcijah hidrogenacije in za delo na kiralno kataliziranih oksidacijskih reakcijah
2002
Kurt Wüthrich
John B. Fenn
Koiči Tanaka
- za razvoj postopka za identifikacijo in strukturno analizo bioloških makromolekul
2003
Peter Agre
Roderick MacKinnon
- za odkritje ionskih kanalčkov v celičnih membranah
2004
Aaron Ciechanover
Avram Hershko
Irwin Rose
- za odkritje degradacije proteinov ob posredovanju ubikvitina
2005
Robert Grubbs
Richard Schrock
Yves Chauvin
- za razvoj metatezične metode v organski sintezi
2006
Roger Kornberg
- za njegovo delo na molekularnih osnovah genskega prepisovanja v evkariontskih celicah
2007
Gerhard Ertl
- za preučevanje kemičnih postopkov obdelovanja trdnih površin
2008
Osamu Shimomura
Martin Chalfie
Roger Tsien
- za odkritje in razvoj zeleno fluorescirajočega proteina (GFP)
2009
Venkatraman Ramakrišnan
Thomas A. Steitz
Ada E. Yonath
- za raziskave na področju zgradbe in funkcije ribosoma
2010
Richard F. Heck
Eiiči Negiši
Akira Suzuki
- za s paladijem katalizirane sklopitve v organski sintezi
2011
Dan Shechtman
- za odkritje kvazikristalov
2012
Robert Lefkowitz
Brian Kobilka
- za raziskave na z G-proteinom sklopljenih receptorjih
2013
Martin Karplus
Michael Levitt
Arieh Warshel
- za razvoj večrazsežnih modelov kompleksnih kemičnih sistemov
2014
Eric Betzig
Stefan Hell
William Moerner
- za razvoj visokoločljivostne fluorescenčne mikroskopije
2015
Paul L. Modrich
Aziz Sancar
Tomas Lindahl
- za študijo mehanizmov popravljanja DNK
2016
Ben Feringa
Jean-Pierre Sauvage
Fraser Stoddart
- za dizajn in sintezo molekularnih strojev
2017
Jacques Dubochet
Joachim Frank
Richard Henderson
- za razvoj krioelektronske mikroskopije za visokoločljivostno določevanje zgradbe biomolekul v raztopini
2018
Frances Arnold
George P. Smith
Gregory P. Winter
- za usmerjeno evolucijo encimov in za fagno prikazovanje peptidov ter protiteles
2019
John B. Goodenough
M. Stanley Whittingham
Akira Jošino
- za razvoj litij-ionskih baterij
2020
Emmanuelle Charpentier
Jennifer Doudna
- za razvoj metode za urejanje genoma
2021
Benjamin List
David W.C. MacMillan
- za razvoj nesimetrične organokatalize
2022
Carolyn R. Bertozzi
Morten Meldal
K. Barry Sharpless
- za razvoj klik kemije in bioortogonalne kemije
2023
Moungi G. Bawendi
Louis E. Brus
Aleksej Jekimov
- za odkritje in sintezo kvantnih pik
2024
David Baker
- za računsko oblikovanje beljakovin
Demis Hassabis
John M. Jumper
- za napovedovanje strukture beljakovin
Zunanje povezave
|
|---|
| 1901–1925 | |
|---|
| 1926–1950 | |
|---|
| 1951–1975 | |
|---|
| 1976–2000 | |
|---|
| 2001–danes | |
|---|
|
