Zoisovo priznanje je najvišje priznanje za dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti in se podeljuje od leta 1998 naprej.
Podeljevalo se je do pet Zoisovih priznanj za pomembne znanstvene dosežke in do dve za izume, tehnološke dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov, ki so pomemben prispevek pri uvajanju novosti v gospodarske in druge dejavnosti. Od leta 2006 naprej se vsako leto lahko podeli največ pet Zoisovih priznanj.
Priznanja podeljuje Odbor za podelitev nagrad , ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije .
Prejemniki Zoisovih priznanj
Željko Knez za pomembne znanstvene dosežke za izpopolnitve procesov ekstrakcij sub- in superkritičnih tekočin
Janez Možina za pomembne znanstvene dosežke za raziskave laserskih analiz materialov in obdelovalnih procesov
Mojca Stegnar za pomembne znanstvene dosežke za raziskave strjevanja krvi
Jožef Vižintin za pomembne znanstvene dosežke za raziskave s področja tribologije
Francelj Trdič za tehnološki dosežek za programsko opremo za računalniško nadzorovanje proizvodnje mineralne volne
Božidar Krajnčič za pomembne znanstvene dosežke na področju fiziologije cvetenja
Miran Černe za pomembne znanstvene dosežke v matematiki na področju kompleksne analize
Radmila Milačič za pomembne znanstvene dosežke na področju anorganske kemije okolja in bioloških sistemov
Iztok Žun za pomembne znanstvene dosežke na področju dvofaznih tokov v procesni tehniki
Franc Novak za pomembne znanstvene dosežke na področju testiranja in diagnosticiranja elektronskih vezij in sistemov
Franjo Pernuš , Boštjan Likar in Rok Bernard za tehnološki dosežek Integrirani sistem z računalniškim vidom
Marko Topič za pomembne znanstvene dosežke na področju tankoplastnih polprevodniških struktur
Sandi Klavžar za pomembne znanstvene dosežke v matematiki na področju teorije grafov
Goran Dražič za pomembne znanstvene dosežke na področju elektronske mikroskopije
Jurij Perovšek za pomembne znanstvene dosežke na področju zgodovinopisja
Matija Strlič , Jana Kolar in Boris Pihlar za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije
Renata Salecl za pomembne znanstvene dosežke na področju psihoanalize in kriminologije
Marko Munih za pomembne znanstvene dosežke na področju rehabilitacijskega inženirstva
Peter Križan za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike osnovnih delcev
Janko Kos za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije proteinaz in proteinaznih inhibitorjev
Vladka Čurin Šerbec za izume in tehnološke dosežke pri pripravi monoklonskih protiteles za določanje krvnih skupin in diagnostiko prionskih bolezni
Igor Muševič za pomembne znanstvene dosežke v fiziki na področju kapilarne kondenzacije
Igor Križaj za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije
Matevž Kos za pomembne znanstvene dosežke na področju primerjalne književnosti za monografijo Poskusi z Nietzschejem
Janko Petrovčič , Boris Kramar in Igor Steiner za tehnološki dosežek pri razvoju koprocesorskega modula za posebne regulacijske namene
Iztok Arčon za pomembne dosežke na področju rentgenske absorpcijske spektroskopije
Zdravko Kutnjak za pomembne dosežke na področju fizike kondenzirane snovi
Urška Lavrenčič Štangar za pomembne dosežke na področju razvoja poltrdih elektrolitov
Mitjan Kalin za pomembne dosežke na področju strojništva in tribologije
Maja Čemažar za pomembne dosežke na področju eksperimentalne onkologije
Viktor Kabanov za pomembne dosežke na področju fizike trdne snovi
Borut Štrukelj za pomembne dosežke na področju farmacevtske biotehnologije
Jože Balič za pomembne dosežke na področju proizvodnih tehnologij in sistemov
Janko Jamnik za pomembne dosežke na področju znanosti o materialih
Peter Dovč za pomembne dosežke na področju genetike živali
2008
2009
2010
2011
2012
Simon Horvat za pomembne znanstvene dosežke v genetiki
Milko Mikola za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini
Nada Lavrač za pomembne znanstvene dosežke pri inteligentni analizi podatkov
Saša Novak Krmpotič za pomembne znanstvene dosežke na področju materialov
Tomaž Zwitter za pomembne znanstvene dosežke v astrofiziki in astronomiji
Maja Rupnik za pomembne znanstvene dosežke v mikrobiologiji
Giovanni De Ninno za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike virov svetlobe
Mitja Ferenc za pomembne znanstvene dosežke v novejši slovenski zgodovini
Andrej Kitanovski za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke v tehniki
Janez Vrečko za pomembne znanstvene dosežke v primerjalni književnosti in literarni
Alenka Mertelj in Darja Lisjak za odkritje feromagnetnih tekočekristalnih suspenzij
Jana Rošker za pomembne dosežke v sinologiji oz. monografijo Searching for the Way: Theory of Knowledge in pre-Modern and Modern China
Katja Mihurko Poniž za znanstveno monografijo Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature
Andreja Gomboc za pomembne dosežke pri proučevanju izbruhov sevanja gama
Kristina Gruden za pomembne dosežke v sistemski in molekularni biologiji
Franc Marušič za pomembne dosežke v jezikoslovju
Iztok Turel za pomembne znanstvene dosežke v kemiji
Metka Filipič za pomembne dosežke na področju raziskav okoljskih onesnažil in njihovih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi
Janez Krč za pomembne dosežke v fotovoltaiki in optoelektroniki
Jernej Fesel Kamenik za dosežke iskanja nove fizike v teoriji osnovnih delcev.
Martin Milanič za pomembne znanstvene dosežke na področju diskretne matematike
Anton Kokalj za pomembne dosežke na področju molekulskega modeliranja kemijkih procesov na površinah kovin
Egon Pelikan za znanstveno monografijo Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom
Ines Mandić Mulec za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju mikrobiologije
Gregor Mali za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov
Mojca Benčina za pomembne dosežke na področju imunologije in sintezne biologije
Saša Prelovšek Komelj za pomembne dosežke na področju teoretične fizike osnovnih delcev
Andreja Kutnar za pomembne znanstvene dosežke na področju lesarstva
Nina Gunde Cimerman za pomembne dosežke na področju ekstremofilnih mikroorganizmov − gliv
Janez Košmrlj za inovativnost v razvoju novih trajnostnih katalitskih sistemov za sinteze zdravilnih učinkovin
Tadej Rojac za pomembne dosežke na področju raziskav sinteze in karakterizacije visokotemperaturne piezoelektrične keramike na osnovi bizmutovega ferita
Jurij Lah za izvirne dosežke v fizikalni biokemiji
Boris Rogelj za pomembne dosežke pri raziskavah molekularnih osnov nevrodegeneracije
Boštjan Brešar za dosežke v teoriji grafov
Matevž Dular za pomemben prispevek k razumevanju pojava kavitacije
Miha Ravnik za pomembne dosežke v fiziki mehkih snovi
Matjaž Dolšek za znanstvene dosežke v potresnem inženirstvu.
Boris Kryštufek za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev
Lara Lusa za znanstvene dosežke pri razvoju metodologije medicinske statistike
Samo Kralj za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju fizike mehke snovi
Miha Škerlavaj za prispevek svetovni znanosti na področju razumevanja ravnanja z znanjem in inovativnostjo
Marko Anderluh za pomembno odkritje in trajnostni razvoj na področju protibakterijskih učinkovin v Sloveniji
Matej Kanduč za pomembne znanstvene dosežke na področju raziskav hidratacije in termoodzivnih hidrogelov
Veronika Kralj Iglič in Aleš Iglič za dosežke na področju fizike bioloških in anorganskih nanostuktur
Nataša Vaupotič za raziskave na področju modeliranja struktur in resonančnega odziva večdimenzionalnih termotropnih faz
Vesna Zadnik za pomembne dosežke na področju onkološke epidemiologije
Lenart Škof za vrhunske znanstvene monografije na področju sodobne filozofije in etike
Blaž Likozar za pomemben znanstveni prispevek na področju kemijskega inženirstva
Tea Lanišnik Rižner za pomembne dosežke na področju biokemije in molekularne endokrinologije ginekoloških rakov
Rok Žitko za razvoj teorije nanoskopskih kvantnih sistemov
Lidija Čuček za pomembne dosežke na področju procesne sistemske tehnike
Matej Praprotnik za pomembne dosežke pri večskalnem modeliranju in simulaciji mehke in biološke snovi
Uroš Cvelbar za pomembne dosežke na področju plazemske fizike
Lucija Peterlin Mašič za pomembne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije
Matjaž Finšgar za pomembne dosežke na področju razvoja nekonvencionalnih orodij v analizni kemiji
Matej Černe za pomembne dosežke na področju raziskav vodenja kreativnega, inovativnega in digitalnega dela
Marjetka Podobnik za pomembne dosežke na področju strukturne biologije
Irena Stramljič Breznik za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvijanja inovativnih pristopov v jezikoslovju
Uroš Potočnik za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino
Andreja Benčan Golob za dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov
Lev Vidmar za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov
Tomaž Grušovnik za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali
Mitja Lainščak za pomembne dosežke na področju srčno-žilne medicine
Vito Vitrih za pomembne dosežke na področju numerične matematike.
Glej tudi
Viri
↑ »Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje« . Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2017. Pridobljeno 24. avgusta 2015 .
↑ »Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje« . Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2017. Pridobljeno 24. avgusta 2015 .
↑ »Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje« . Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2017. Pridobljeno 26. avgusta 2015 .
↑ »Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje« . Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2017. Pridobljeno 26. avgusta 2015 .
↑ »Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje« . Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 26. avgusta 2015 .
↑ »Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje« . Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2017. Pridobljeno 26. avgusta 2015 .
↑ »Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje« . Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. julija 2018. Pridobljeno 26. avgusta 2015 .
↑ »Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje« . Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2017. Pridobljeno 26. avgusta 2015 .
↑ »Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje« . Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 24. avgusta 2015 .
↑ »Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje« . Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2013. Pridobljeno 24. avgusta 2015 .
↑ »Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje« . Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2015. Pridobljeno 24. avgusta 2015 .
↑ »Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje« . Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2015. Pridobljeno 24. avgusta 2015 .
↑ »Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju« . 20. november 2015. Pridobljeno 26. novembra 2015 .
↑ »Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju« . 20. november 2015. Pridobljeno 26. novembra 2015 .
↑ Rogelj Petrič, Silvestra (21. november 2016). »V znamenju vrhuncev slovenske znanosti« . Delo . Pridobljeno 22. novembra 2016 .
↑ Rogelj Petrič, Silvestra (23. november 2017). »Zoisovo nagrado za življenjsko delo Slobodanu Žumru« . Delo . Pridobljeno 24. novembra 2017 .
↑ »Poročilo Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Pridobljeno 30. 11. 2018« . Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. novembra 2018. Pridobljeno 30. novembra 2018 .
↑ Senica, Saša (20. november 2019). »»Delamo svetovno primerljivo znanost«« . Delo . Pridobljeno 20. novembra 2019 .
↑ »Najvišje državno priznanje v znanosti Stanislavu Pejovniku in Tamari Lah Turnšek« . MMC RTV-SLO . 1. december 2020. Pridobljeno 22. decembra 2020 .
↑ »Podeljene nagrade za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti« . Vlada Republike Slovenije. 10. december 2021. Pridobljeno 10. decembra 2021 .
↑ Senica, Saša (19. december 2022). »Priznanje znanstvenikom in njihovemu delu« . Delo . Pridobljeno 23. decembra 2022 .
↑ »Razglasili dobitnike najvišjih državnih nagrad za znanost« . Delo . 13. oktober 2023. Pridobljeno 15. oktobra 2023 .
↑ »Znani prejemniki Zoisove in Puhove nagrade za življenjsko delo« . N1 . 14. oktober 2024. Pridobljeno 18. oktobra 2024 .