|
Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj
  _-_Google_Art_Project_-_edited.jpg)    Umetnostnozgodovinski muzej (Kunsthistorisches Museum), ki ga pogosto imenujejo tudi Muzej likovnih umetnosti) je muzej na Dunaju v Avstriji. Je v razkošni palačni stavbi na Ringstraße, okronani z osmerokotno kupolo. Izraz Kunsthistorisches Museum velja tako za institucijo kot za glavno stavbo. Je največji umetniški muzej v državi in eden najpomembnejših muzejev na svetu. Odprl ga je okoli leta 1891 hkrati z Naravoslovnim muzejem na Dunaju (Naturhistorisches Museum Wien) cesar Franc Jožef I.[2] Oba muzeja imata podobno zunanjost in stojita eden nasproti drugega čez Maria-Theresien-Platz. Obe stavbi sta bili zgrajeni med letoma 1871 in 1891 po načrtih, ki sta jih pripravila Gottfried Semper in baron Karl von Hasenauer. Cesar je naročil izgradnjo dveh muzejev na dunajskem Ringu (Ringstraße), da bi našel primerno zavetišče za mogočno umetniško zbirko Habsburžanov in omogočil dostop širši javnosti. Stavbi sta pravokotne oblike, na vrhu imata kupolo, visoko 60 metrov. Fasada je bila zgrajena iz peščenjaka. Notranjost muzejev je razkošno okrašena z marmorjem, štukaturnimi okraski, pozlačenimi listi in slikami. Stopnišče Kunsthistorisches Museuma je opremljeno s slikami Gustava Klimta, Ernsta Klimta, Franza Matscha, Hansa Makarta in Mihályja Munkácsyja.[3] ZbirkeGalerija slikOsnovne zbirke muzeja so Habsburžanov, zlasti zbirke portretov in oklepov Ferdinanda Tirolskega, zbirke cesarja Rudolfa II. (katerega največji del je raztresen) in zbirke slik nadvojvode Leopolda Wilhelma, od katerih so bile njegove italijanske slike prvič dokumentirane v gledališču Theatrum Pictorium. Pomembna dela v galeriji slik so:
Zbirke:
Hofburg
Druge
Pridruženi so tudi:
DogodkiEden najpomembnejših predmetov muzeja, skulptura Cellinijeva solnica, Benvenuta Cellinija, je bila ukradena 11. maja 2003 in vrnjena 21. januarja 2006 v škatli, pokopani v gozdu blizu mesta Zwettl v Avstriji. Prikazali so jo v epizodi Muzejske skrivnosti na History Channel. To je bila največja umetniška tatvina v avstrijski zgodovini.[4] Muzej je predmet dokumentarnega filma Johannes Holzhausena Veliki muzej (2014), ki je bil posnet v obdobju dveh let do ponovnega odprtja na novo prenovljenih in razširjenih sob Kunstkammer leta 2013. Od oktobra 2018 do januarja 2019 je bila prikazana največja razstava del Pieterja Bruegela starejšega na svetu z naslovom Bruegel - Enkrat v življenju.[5] Galerija
Sklici
Zunanje povezave Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj.
|
||||||||||||||||||||||||||||||
_-_Google_Art_Project.jpg)
