sl Tonga

Kraljevina Tonga
*Puleʻanga Fakatuʻi ʻo Tonga* (tongovsko)
Kraljevina Tonga Puleʻanga Fakatuʻi ʻo Tonga (tongovsko)
	Zastava Grb
	Geslo: "Ko e ʻOtua mo Tonga ko hoku tofiʻa"; »Bog in Tonga sta moja dediščina«
	Himna: "Ko e fasi ʻo e tuʻi ʻo e ʻOtu Tonga"; "Pesem kralja tongovskih otokov";
Glavno mesto	Nukuʻalofa; 21°08′S 175°12′W / 21.133°S 175.200°W
Največje mesto	glavno mesto
Uradni jeziki	angleščina; tongovščina;
Etnične skupine (2018)	97 % Tongovci; 0,7 % Evronezijci; 2,3 % Ostali;
Religija (2011)	98 % krščanstvo; —54 % metodizem; —18 % mormonizem; —15 % katolicizem; —11 % Ostali kristjani; 1 % brez verstva; 1 % drugo;
Demonim(i)	Tongovec ; Tongovka
Vlada	Enotna parlamentarna polustavna monarhija
• Monarh	Tupou VI.
• Predsednik vlade	Siaosi Sovaleni
• Predsednik skupščine	Fatafehi Fakafanua
Zakonodajalec	Zakonodajna skupščina
Neodvisnost od Združenega Kraljestva
• Razglašena neodvisnost	4. junij 1970
Površina
• skupaj	748 km2 (175.)
• voda (%)	4,0
Prebivalstvo
• popis 2021	100.209 (199.)
• gostota	139/km2 (76.a)
BDP (ocena 2019)
• skupaj (nominal.)	$493 milijonov
• skupaj (PKM)	$655 milijonov
• na preb. (nominal.)	$4888
• na preb. (PKM)	$6496
Gini (2015)	37,6; srednji
HDI (2019)	0,725; visok · 104.
Valuta	Paʻanga (TOP)
Časovni pas	UTC +13
Stran vožnje	levi
Klicna koda	+676
Internetna domena	.to
	Temelji na podatkih iz leta 2005.;

Tonga (tongansko [ˈtoŋa]^[8]), uradno Kraljevina Tonga (tongovsko Puleʻanga Fakatuʻi ʻo Tonga), je polinezijska država in arhipelag s 169 otoki, od katerih je 36 naseljenih.^[1] Skupna površina arhipelaga je približno 750 km² in se razprostira na 700.000 km² južnega Tihega oceana. Leta 2021 je Tonga štela 104.494 prebivalcev,^[9]^[10]^[11] od katerih jih je 70 % živelo na glavnem otoku Tongatapu. Država se razprostira na približno 800 km v smeri sever-jug. Na severozahodu ga obdajata Fidži ter Wallis in Futuna (Francija), na severovzhodu Samoa, na zahodu Nova Kaledonija (Francija) in Vanuatu, na vzhodu Niue (najbližje tuje ozemlje) in na jugozahodu Kermadecovi otoki (Nova Zelandija). Tonga je od severnega otoka Nove Zelandije oddaljena približno 1800 km.

Polinezijski naseljenci Tonge, ki jo je pred približno 2500 leti prvič naselila Lapitska civilizacija, so postopoma razvili posebno in močno etnično identiteto, jezik in kulturo kot tongovsko ljudstvo. Hitro so se uveljavili na celotnem južnem Pacifiku in to obdobje tongovskega ekspanzionizma in kolonizacije je znano kot Tongovski imperij. Od vladavine prvega tongijskega kralja ʻAhoʻeituja je Tonga postala regionalna velesila. To je bila talasokracija, ki je osvojila in nadzorovala edinstvene prostore Pacifika, od delov Salomonovih otokov ter celotne Nove Kaledonije in Fidžija na zahodu do Samoe in Niue ter celo do delov današnje Francoske Polinezije na vzhodu. Tongovski imperij je postal znan po svoji gospodarski, etnični in kulturni hegemoniji v Pacifiku, ki je ostala močna tudi po samojski revoluciji v 13. stoletju in zunanjem odkritju otokov s strani Evropejcev leta 1616.^[12]

Od leta 1900 do leta 1970 je imela Tonga status britanske zaščitene države. Združeno kraljestvo je v skladu s pogodbo o prijateljstvu skrbelo za zunanje zadeve Tonge, vendar se Tonga ni nikoli odpovedala svoji suverenosti nobeni tuji sili. Leta 2010 je Tonga naredila odločilen korak stran od tradicionalne absolutne monarhije in postala polno delujoča ustavna monarhija, potem ko so zakonodajne reforme omogočile prve delne predstavniške volitve.

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 »The World Factbook: Tonga: Geography«. Pridobljeno 16. novembra 2018.
↑ »Mormons surpass Catholics in Tonga«. Matangi Tonga. 2. oktober 2014. Pridobljeno 26. junija 2021.
↑ Census Report 2011 Vol.1 rev., Tonga Department of Statistics, 11/07/2013, page 39
↑ »Tonga's population drops to 100,209«. Matangi Tonga. 24. december 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2021. Pridobljeno 24. decembra 2021.
↑ ^5,0 ^5,1 »Report for Selected Countries and Subjects«. www.imf.org. Pridobljeno 8. aprila 2020.
↑ »Gini Index coefficient«. CIA World Factbook. Pridobljeno 16. julija 2021.
↑ Human Development Report 2020 The Next Frontier: Human Development and the Anthropocene (PDF). United Nations Development Programme. 15. december 2020. str. 343–346. ISBN 978-92-1-126442-5. Pridobljeno 16. decembra 2020.
↑ Churchward, C.M. (1985) Tongan grammar, Oxford University Press, ISBN 0-908717-05-9
↑ »Population Statistics | Tonga Statistics Department«.
↑ »"World Population Prospects 2022"«. population.un.org. United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
↑ »World Population Prospects 2022: Demographic indicators by region, subregion and country, annually for 1950-2100« (XSLX). population.un.org ("Total Population, as of 1 July (thousands)"). United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
↑ see writings of Ata of Kolovai in "O Tama a Aiga" by Morgan Tuimaleali'ifano; writings by Mahina, also coronation edition of Spasifik Magazine, "The Pacific Islands: An Encyclopedia," edited by Lal and Fortune, p. 133etc.

Nadaljnje branje

Etnografija, kultura in zgodovina

On the Edge of the Global: Modern Anxieties in a Pacific Island Nation (2011) by Niko Besnier. Stanford, CA: Stanford University Press, ISBN 978-0-8047-7406-2
Islanders of the South: Production, Kinship and Ideology in the Polynesian Kingdom of Tonga (1993) by Paul van der Grijp. Leiden: KITLV Press. ISBN 90 6718 058 0
Identity and Development: Tongan Culture, Agriculture, and the Perenniality of the Gift (2004) by Paul van der Grijp. Leiden: KITLV Press. ISBN 90 6718 215 X
Manifestations of Mana: Political Power and Divine Inspiration in Polynesia (2014) by Paul van der Grijp. Vienna and Berlin: LIT Verlag. ISBN 978-3-643-90496-6
Becoming Tongan: An Ethnography of Childhood by Helen Morton
Queen Salote of Tonga: The Story of an Era, 1900–65 by Elizabeth Wood-Ellem
Tradition Versus Democracy in the South Pacific: Fiji, Tonga and Western Samoa by Stephanie Lawson
Voyages: From Tongan Villages to American Suburbs Cathy A. Small
Friendly Islands: A History of Tonga (1977). Noel Rutherford. Melbourne: Oxford University Press. ISBN 0-19-550519-0
Tonga and the Tongans: Heritage and Identity (2007) Elizabeth Wood-Ellem. Alphington, Vic.: Tonga Research Association, ISBN 978-0-646-47466-3
Early Tonga: As the Explorers Saw it 1616–1810. (1987). Edwin N Ferdon. Tucson: University of Arizona Press; ISBN 0-8165-1026-1
The Art of Tonga (Ko e ngaahi'aati'o Tonga) by Keith St Cartmail. (1997) Honolulu : University of Hawai`i Press. ISBN 0-8248-1972-1
The Tonga Book by Paul. W. Dale
Tonga by James Siers

Divjina in okolje

Birds of Fiji, Tonga and Samoa by Dick Watling
A Guide to the Birds of Fiji and Western Polynesia: Including American Samoa, Niue, Samoa, Tokelau, Tonga, Tuvalu and Wallis and Futuna by Dick Watling
Guide to the Birds of the Kingdom of Tonga by Dick Watling