TengriTengri (staroturško 𐰚𐰇𐰚:𐱅𐰭𐰼𐰃, bolgarsko Тангра, latinizirano: Tangra, turško Tanrı, praturško * teŋri/* taŋrɨ, mongolsko Тэнгэр, latinizirano: Tenger) je eno od imen prvotnega glavnega božanstva xiongnujskih, hunskih, prabolgarskih in mongolskih ljudstev. Čaščenje Tengrija je tengrizem. Glavni bitji v tengrizmu sta nebeški oče (Tengri/Tenger Etseg) in mati zemlja (eje/Gazar eej). Tengrizem vključuje tudi šamanizem, animizem, totemizem in čaščenje prednikov. ImeNajstarejša oblika imena je zapisana v kitajskih letopisih iz 4. stoletja pr. n. št. med opisi verovanj Xiongnujev. Ime je zapisano kot 撑犁, Čeng-li, zato se domneva, da gre za kitajsko transkripcijo imena Tängri. Praturška oblika besede je rekonstruirana kot *Teŋri ali *Taŋrɨ.[1] Alternativna altajska etimologija, rekonstruirana iz *T`aŋgiri (prisega ali bog), bolj poudarja bogovo božanskost kot njegovo oblast nad nebom.[2] Turška oblika Tengri, je dokumentirana na orhonskih napisih iz 8. stoletja v staroturški obliki 𐱅𐰭𐰼𐰃. V sodobni turščini se je iz nje izpeljana beseda Tanrı prvotno uporabljala za abrahamskega Boga, zdaj pa se uporablja za vse bogove. Vrhovno božanstvo v verovanju Čuvašev je Tură.[3] Ime Tengri se v sodobni mongolščini piše Тэнгэр (Tenger, nebo), bolgarščini Тангра (Tangra) in azerbajdžanščini Tanrı. Z njim je morda povezana tudi kitajska pismenka 天 (nebo, mandarinsko tiān, kitajsko thīn[4] in japonsko ten, [4] izposojeno od dinastije Han), izposojenka iz prazgodovinskega srednjeazijskega jezika.[5] Po Dimitrovu (1987) je Aspandiat (Spenta Armaiti) ime, ki so ga Tengriju dali Perzijci.[6] ZgodovinaTengri je bil nacionalni bog Gokturkov, opisan kot Türük Tängrisi - bog Turkov.[1] Oblast gokturških kanov je temeljila na Tengrijevem mandatu. Vladarje so zato sprejemali kot Tengrijeve sinove in njegove predstavnike na zemlji. Naslavljali so jih s tengrikut, kutluġ ali kutalmish. Naslov je temeljil na prepričanju, da je Tengri vladarjem podelil mogočnega duha, imenovanega kut.[7] Tengri je bil najvišji bog, katerega so v 6.-9. stoletju častili vladajoči razredi srednjeazijskih stepskih ljudstev: Turkov, Mongolov in Madžarov.[8] Svoj pomen je začel izgubljati, ko so ujgurski kagani v 8. stoletju za državno vero proglasili manihejstvo.[9] Čaščenje Tengrija so v vzhodno Evropo prinesli Huni in Prabolgari. Za Tengrija je veljalo prepričanje, da je najvišji bog in stvarnik vsega obstoječega. Bil je gospodar neba, pod seboj pa je imel tudi nižja božanstva (Alpi), ki so izvrševala njegove ukaze.[10] Kot Gök Tanrı je bil oče sonca (Kujaš) in lune (Aj Ata) in Umaj, Erlika in (včasih) Ulgena. MitologijaTengri je bil glavni bog turškega panteona[11] in presenetljivo podoben indoevropskemu bogu neba Dyeusu. Struktura rekonstruirane praindoevropske religije je pokazala, da je bližja zgodnji turški religiji kot religiji katerega koli ljudstva Bližnjega vzhoda in sredozemske antike.[12] Najpomembnejši pisni dokazi čaščenja Tengrija so na staroturških orhonskih napisih iz zgodnjega 8. stoletja, ki govorijo o mitološkem poreklu Turkov. V napisu, posvečenem Kul Tiginu, piše:
V turški mitologiji je Tengri snežno bela gos, ki brez prestanka leti nad neskončno vodno površino, ki predstavlja čas. Pod vodo je Ak Ana (bela mati), ki mu kliče »Ustvari!«. Da bi premagal svojo osamljenost, je Tengri ustvaril Er Kiši, ki ni tako čist in bel kot Tengri, in skupaj sta ustvarila svet. Er Kiši je kasneje dobil demonski značaj. Prizadeval si je, da bi zavedel ljudi in jih potisnil v temo. Tengri je privzel ime Tengri Ülgen in se umaknil v nebesa, od koder poskuša voditi ljudi preko svetih živali, ki jih je poslal mednje. Ak Tengri zasedla peto nadstropje nebes. Šamanski svečeniki, ki želijo priti do Tengri Ülgena, nikoli ne pridejo dlje kot do tu. Tukaj svoje želje prenesejo na božanske vodnike. Na zemljo oziroma med ljudi se vrnejo na gosi podobnem plovilu.[16] Po ujgurskem učenjaku in leksikografu Mahmudu al Kašgariju je bil Tengri znan po tem, da je omogočil rast rastlin in udarjanje strel. Turki so s pridevnikom tengri, ki pomeni božanski, označevali vse, kar je bilo veličastno, na primer drevesa in gore, in se jim spoštljivo priklanjali.[17] Kašgari je imel do čaščenja Tengrija negative odnos.[18] Nemuslimanske Turke, ki so ga častili, je zasmehoval in žalil in prosil boga, naj jih uniči.[19] [20] Kašgari je trdil, da je Prerok pripomogel k čudežnemu dogodku, v katerem je 40.000 muslimanov pod vodstvom Arslāna Tegīna porazilo vojsko 700.000 nevernih Jabakujev, tako da je z vrat na zeleni gori nanje spuščal strele.[21] Jabakuji so bili turško ljudstvo.[22] Krajevna imena
Oživitev tengrizmaTengrizem je naziv oživljenega srednjeazijskega šamanizma po razpadu Sovjetske zveze. V Kirgizistanu je ideološka komisija, kateri je predsedoval državni sekretar Dastan Sargulov, po predsedniških volitvah leta 2005 tengrizem razglasila za panturško nacionalno ideologojo.[23] Sklici
ViriReferences
|