Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA)
Sredozemsko morje je približno 4000 kmdolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija. Slovenski izraz »sredozemski« je neposreden prevod latinskegamediterraneus, iz medium, »sredina« in terra, »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je Sredozemlje ali Mediteran.
Površina Sredozemskega morja je 2,509 milijona km². Najgloblja točka (5121 m) leži jugozahodno od rtaMatapan na Peloponezu, povprečna globina je 1370 m, prostornina je 3,7 milijona kubičnih kilometrov. Zaradi šibke povezanosti z oceani je plimovanje v Sredozemlju na splošno majhno. Slanost je s 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690 km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830 km³. Tako bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarski preliv gladina letno znižala za 1,4 m in se v približno 1500 letih izsušilo.
Podmorski prag med tunizijskoobalo in Sicilijo (Sicilski preliv) deli Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Drug podvodni prag leži med špansko in maroško obalo, malo pred Gibraltarskim prelivom. Ta zaradi svoje plitvosti (300 m) omejuje kroženje vode, zaradi česar je plimovanje v Sredozemlju manjše, slanost pa večja kot v Atlantiku. Največja reka, ki se izliva v sredozemsko morje, je Nil, ki priteče z južne smeri, iz centralne Afrike. Druge večje (evropske) reke, ki pritekajo v to more so Ebro, Rona, Arno, Tibera, Pad, Adiža, Piava, Tilment, Soča, Neretva, Drim, Bojana /Bunë, Škumbin, Vjosa, Vardar, Marica, itd.
Sredozemsko morje je skupaj z delom Indijskega oceana del nekdanjega oceana Tetida, ki je zaradi tektonskega narivanja Afriške plošče na Evrazijsko pred 30 milijoni let, v dobi oligocena, ostalo skoraj odrezano. Tektonski premiki so še vedno dejavni, rezultat česa je dejavnost ognjenikovEtna, Vezuv in Stromboli (vsi v Italiji) ter pogosti rušilni potresi v Italiji, Grčiji in Turčiji. Pred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja Gibraltarski preliv zaprl in Sredozemsko morje se je izsušilo. Dokaz za to so terciarne plasti sadre in soli globoko na morskem dnu.
Jonsko morje - med južno Italijo, Sicilijo in Grčijo
Libijsko morje - med Afriko (obsega mdr. Tuniški zaliv ter obe Sirti - zaliva Mala in Velika Sirta) in Sicilijo (na zahodu ga Sicilski preliv povezuje s Tirenskim morjem, na severovzhodu prehaja v Jonsko morje, na vzhodu pa preko Kretskega morja v Levantinsko).
