11. avgusta 1999 se je zgodil popolni sončev mrk z magnitudo mrka 1,029. Sončev mrk se zgodi, ko Luna preči med Zemljo in Soncem ter tako popolno ali delno zastre sliko Sonca za opazovalca na zemlji. Popolni sončev mrk se zgodi, ko je Lunin navidezni premer večji kot Sončev, saj tako zastre vso direktno sončevo svetlobo in zavije dan v temo. Popolnost se zgodi le na ozkem predelu preko Zemljine površine, delnost pa se razširja čez več tisoč kilometrov.
Zaradi visokih gostot prebivalstva na poti sence, je bil to eden izmed najbolj gledanih mrkov v človeški zgodovini;[1] nekatera območja na poti popolnosti (večinoma Zahodna Evropa) so imela slabši pogled zaradi slabega vremena.
Nekatere organizacije so postavile prikaze poti sence, kjer so lahko ljudje opazovali, kako lahko senca drvi proti njim.[2] Na mednarodnih TV postajah je bil občasen prikaz napredovanja sence. Lunino senco so opazovali tudi iz ruske vesoljske postaje Mir; posnetek so v živo predvajali na televiziji.
BBC je zgostil svoje prenose prvega stika tal s senco na zahodnem delu Cornwalla (od St Ivesa do Lizarda), kjer so se mu pridružili tudi številni opazovalci. Cornwall še nikoli ni imel toliko gostov, za ta dogodek pa tega še pričakovali niso. Tam je bil tudi veteranski amaterski astronom in opazovalec mrkov Patrick Moore, toda mrk so zasenčili oblaki. BBC One je prenašal tudi posebno verzijo s svojimi baloni. Toda BBC ni bil navzoč na Goonhillyu na polotoku Lizard, ki je bil eden izmed redkih krajev na Cornwallu, kjer so se oblaki razmaknili ravno takrat, ko je nastopila popolnost.
Ena izmed najboljših lokacij za opazovanje je sredina Rokavskega preliva, kjer so čolni pluli na kraje z najboljšimi pogledi. Tudi stotine ljudi, ki so se zbrale na otoku Alderney, so opazovale dogodek. V Perranporthu je bila velika oblačnost, toda oblaki so se razkropili še zadnji čas, tako da so veliki množici ljudi dopustili ogled s plaže in bližnjih gričev.
Ljudje so se zbrali tudi na letališču Soissons v Franciji, ki je bilo popolnoma na poti popolnosti. Na žalost so jim oblaki, ki so se razkropili šele nekaj minut po mrku, prekrižali načrte.
Nebo v Amiensu (Francija), kjer se je zbralo več tisoč ljudi, se je na srečo razjasnilo nekaj minut pred mrkom.
Pogoji so bili odlični tudi v Vouziersu, francoskem podeželjskem mestu, ki so ga zasedli belgijski obiskovalci. Koprenasta oblačnost se je razkropila le nekaj časa preden je prišla senca. Nekatere slike iz Vouziersa so uporabili na programu BBC Sky at Night.
Exploratorium iz San Francisca, je prenašal prenos v živo iz nabito polnega trga v mestu Amasya, Turčija.
Dvosedežno letalo Bulgarian Air ForceMiG-21 je Bolgarska akademija znanosti uporabila za preučevanje sončeve korone. MiG-21, ki je letel pri 1600–1700 km/h (M=1,4-1,5) na višini 13.000 m, je lahko v Lunini senci ostal 6 minut. Fotograf, vojni pilot, je uporabil dve filmski kameri, na obe nameščene 200 mm leče in infrarfeči filtri, uporabljal pa je tudi eno Digital8 video kamero.
Madžarska najbolj popularna turistična prestolnica, Blatno jezero in bližnje območje, so popolnoma padli na pot sence, kar je to območje naredilo še bolj popularno. Motornih vozil, ki so prihajala sem, je bilo tako veliko, da so morali nekateri ljudje gledati mrk kar iz prometnega zastoja. Na tej lokaciji si je mrk ogledovalo tudi veliko Slovencev.
En francoski in dva britanska Concordea sta s turisti na krovu sledila senci mrka.[3]
BBC je ta dan snemal eno izmed epizod TV serije Letališče (Airport). Med šovom sta rezidenčna tiskovna uradnika Russell Clisby in Steve Meller na letališču London Heathrow posnela slike mrka, kar je naredil tudi mentor AeroflotaJeremy Spake, ko je letel na posebnem čarterskem letu.
RTS, narodna javna televizija Srbije, je posvarila ljudi, naj ostanejo znotraj, saj naj bi po ulicah vladala splošna bolezen. Povzročili so, da so se vsa srbska mesta in vasi popolnoma izpraznili med mrkom, kar je povzročilo, da jih je veliko gledalo mrk preko TV.[4]
BMJ je mesec po mrku poročal le o 14 primerih poškodbe oči zaradi opazovanja mrka, kar je nižje, kot se je prej ocenjevalo. V enem izmed najhujših primerov je pacient gledal v Sonce brez posebnih očal za kar dvajset minut. Sicer je bilo obveščanje o prepovedanem gledanju v Sonce kar uspešno.[5]
Ta mrk je del semestrskih serij. Mrk v ciklu Sončevih mrkov se ponovi na približno vsakih 177 dni in 4 ur (en semester) na izmeničnih vozlih Luninega tira.[8]
Ta sončev mrk je del 145. saroškega cikla, ki mrke ponovi na vsakih 18 let, 11 dni in 8 ur. Saros vsebuje 77 mrkov. Začel se je z delnim mrkom 4. januarja 1639, kolobarjasti mrki pa so se začeli vrstiti od 6. junija 1891 naprej. Prvi hibridni mrk je bil 17. junija 1909, sledili pa so mu popolni mrki od 29. junija 1927, do 9. septembra 2648. Saros se konča s 77. članom, ki bo delni mrk 17. aprila 3009. Najdaljši mrk se bo zgodil 25. junija 2522, saj bo popolnost trajala kar 7 minut in 12 sekund. Vsi mrki v tem sarosu se zgodijo na luninem dvižne vozlu.
Metonov niz ponovi mrke na vsakih 19 let (6939,69 dni). Traja približno 5 ciklov. Mrki se zgodijo v skoraj enakem koledarskem datumu. Oktonski podnizi se ponovijo na 1/5 časa trajanja Metonovega cikla, oziroma na vsakih 3,8 let (1387,94 dni).
Vsi mrki v tej tabeli so se zgodili v Luninem dvižnem vozlu.
22 mrkov med 5. januarjem 1935 in 11. avgustom 2018
.jpg)
