Sončev časSončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli. Krajevni Sončev čas je Sončev čas v kraju, kjer se nahaja opazovalec. Sončev čas je odvisen od zemljepisne dolžine nahajališča merilne naprave. Pravi Sončev časPravi Sončev čas je časovni kot Sonca. Sončev dan se prične opoldan. Tako Sončev čas 00:00 pomeni poldne, čas 12:00 pa je polnoč. Dolžina Sončevega dne se spreminja preko leta, ker tirnica Zemlje okoli Sonca ni krožnica, ampak je elipsa. Hitrost gibanja Zemlje je večja v periheliju. Zaradi tega je navidezni Sončev dan krajši v marcu in septembru, daljši pa je v juniju in decembru. V praksi se zaradi različnih dolžin Sončevega dneva uporablja srednji Sončev čas, ki vsebuje enako dolge Sončeve dneve. Srednji Sončev časPravi Sončev čas je zelo neprimeren za splošno uporabo zaradi neenakih Sončevih dnevov. Srednji Sončev dan je celoletno povprečje Sončevega dne. Sonce ni vedno v položaju, ki ga določa trenutna Sončeva ura. Razlika je lahko tudi do 16 minut[1].
Za splošno uporabo je bolj primeren srednji Sončev čas. Ta čas je določen z izmišljenim Soncem, ki bi v ravnini ekvatorja z enakomerno hitrostjo obkrožalo Zemljo (pri tem pa bi bilo v istem položaju kot resnično Sonce, ko je Zemlja v afeliju oziroma periheliju) [2]. S tem dobimo Sončeve dneve, ki imajo preko celotnega leta dolžino 24 ur. Časovna enačbaRazlika med srednjim in pravim Sončevim časom se imenuje časovna enačba. Reference in opombe
Zunanje povezave
|