Slovenski evrokovanci, tudi slovenski evrski kovanci, so kovanci za evro, katerih zadnjo (nacionalno) stran je izbrala in oblikovala Slovenija. V Sloveniji je evro postal uradno plačilno sredstvo 1. januarja 2007. Skovanih je bilo 296,3 milijonov kovancev v skupni vrednosti 103.909.000 evrov.[1] Slovenske banke so 15. decembra dale v prodajo začetne komplete kovancev, hkrati pa tudi numizmatični komplet. Avtor podobe nacionalne strani slovenskih evrokovancev je Miljenko Licul s sodelavcema Majo Licul in Janezom Boljko.
Podoba slovenskih evrokovancev
Slovenski evrokovanci – zadnja stran
0,01 €
0,02 €
0,05 €
Štorklja – motiv, ki je bil uporabljen že na kovancu za 20 SIT
Vsaka članica evroobmočja ima možnost, da dvakrat na leto izda spominski kovanec za 2 € z drugačnim motivom, kot ga ima običajen 2 € kovanec;[2] po slovenskem zakonu lahko država to stori enkrat letno. Ob obeležitvi posebnih dogodkov, ki se tičejo Evropske unije, pa članice evroobmočja izdajo 2 € kovance s skupnim motivom (npr. leta 2007 ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe).
Predstavljeni so 2 € kovanci, ki jih je izdala Slovenija:[3]
Ta razdelek je treba posodobiti, ker so nekateri podatki v njem zastareli. Prosimo, posodobite ta članek. Več informacij o tem boste morda našli na pogovorni strani. Ko boste s posodabljanjem končali, to predlogo odstranite.
Zbirateljski priložnostni kovanci se izdajajo ob največ dveh dogodkih letno, izdelani so iz srebra, zlata ali drugih kovin. Prodajna cena tovrstnih kovancev je običajno višja od njihove nominalne vrednosti, vseeno pa so zakonito plačilno sredstvo, toda le v Sloveniji.[3] Izdani kovanci:
2010: Ljubljana - svetovna prestolnica knjige (za 3, 30 in 100 evrov)
Nesoglasja
Pri izboru podob nacionalnih strani slovenskih evrokovancev je prišlo tudi do zapletov:
kovanec za 2 centa: uporaba simbola knežjega kamna (nemško Fürstenstein) je povzročila manjše politične polemike na avstrijskem Koroškem. Kamen, ki je bil del starorimskega stebra in se je uporabljal pri obredih ustoličevanja karantanskihknezov in kasneje vojvod na Gosposvetskem Polju, je bil leta 1862 prestavljen v Celovec, najprej v dvorano grbov, potem za sto let v deželni muzej. Ko se je razvedel načrt o uporabi na slovenskem evrokovancu, je koroška deželna vlada, ki ji je predsedoval Jörg Haider, 25. oktobra2005 izdala protestno noto, ki pa jo je slovenski zunanji ministerDimitrij Rupel označil kot nevredno resne obravnave.[navedi vir] Knežji kamen je bil postavljen v preddverju koroške deželne vlade v Celovcu kot zgodovinski deželni simbol, a le za 4 mesece. Marca 2006 se je za stalno vrnil v dvorano grbov v deželni hiši.
