V Sloveniji velja za mesto večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, prebivalstveni gostoti, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Izpolnjevati mora tale merila:
V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS; 15.a člen) ima mesto več kot 3000 prebivalcev;
naselje dobi status mesta tudi z odločitvijo državnega zbora;
glede naselij, ki so status mesta dobila v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve, državni zbor samo ugotovi, da že imajo status mesta (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, UL RS, št. 57/94, 5. člen).[1]
Lož je dobil mestne pravice 8. marca 1477. V uvodu privilegija cesar Friderik III pravi, da so Turki »naš trg Lož na Kranjskem popolnoma uničili in požgali, zato smo sklenili in odredili, da se ta naš trg priredi v trdnjavo in da se bivališče naših meščanov in ljudi dobro zavaruje ...«. S spremembo naziva iz trga v mesto, Lož dobi pravico do obzidja.
Obdobje Rimskega cesarstva
V obdobju Rimskega cesarstva sta obstajali dve kategoriji mest – colonia ter municipium. Na ozemlju današnje Slovenije so imela naslednja naselja enega od teh dveh statusov:
↑Listina, ki je dolgo veljala za prvo omembo kraja, je bila z raziskavami ugotovljena za ponarejeno. Glej Dušan Kos, Vitez in grad, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005, stran 360.
1 Pomemben del države leži v Aziji. 2 Država v celoti leži v Aziji, vendar pa je z Evropo povezana družbenopolitično. 3 Ima odvisnosti ali podobna ozemlja zunaj Evrope.