|
RimaRima je vrsta stika, kjer se ponavljajo čim bolj podobni končni glasovi dveh ali več besed, ki so si prostorsko ali časovno dovolj sosednje, bodisi v verzu ali v nevezanem govoru. Besede postanejo rima, če jih večina bralcev, za katere je bila rima ustvarjena, dojamejo kot rimo, ali vsaj domnevajo, da je tvorec besedila hotel rimati. Zato je rimanje v protestantskih pesmih rima, čeprav jih današnji bralci tako ne dojemajo: "pravil - zastopil, prišel - prelomel" (Ena peissen iz s. stariga pisma). Podobno velja za rimo nekaterih ljudskih in otroških pesmi, npr. v pesmi Šmentana muha: "muha - suha, plačal - kovačev, mesarji - zaklali". Delitve rimeGlede na položaj v verzu:
Po povezavi v kitici:
Po obsegu glasovnega ujemanja:
Po kakovosti glasovnega ujemanja:
Točna ali čista rima ali polni stik je zvočno ujemanje vseh fonemov od zadnjega naglašenega samoglasnika dalje. Atonirana moška rima je tip rime, kjer je zadnji zlog besede nenaglašen v najmanj eni od rimanih besed: "prišla - deklica - krščenga" (Prešeren, Judovsko dekle), "zidana - jablana" (Stoji učilna zidana). To niso daktilske rime, ker so enaki le zadnji zlogi. Tonizirana ženska rima je tip rime, kjer je zadnji zlog besede naglašen v najmanj eni od rimanih besed: "Če bi še kdaj naneslo, oče tí mój, /.../ Po tundri me usuj za nizko zímo" (Milan Jesih, Sonet).
|
||||||||
