Pavel Lužan

Pavel Lužan
Rojstvo	6. april 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1] (78 let) Kranj
Državljanstvo	Slovenija  SFRJ
Poklic	pisatelj, dramatik, dramaturg

Pavel Lužan, slovenski pisatelj dramatik in radijski dramaturg, * (?) 1946, Kranj.

Od 1978 do 2008 je bil zaposlen kot dramaturg v Kulturno-umetniškem programu na Radiu Slovenija.

• Zaščitna maska, 1973, PDG Nova Gorica;
• Salto mortale, 1973, PG Kranj;
• Zeleni volk, 1973, Ljubljanska Drama;
• Živelo življenje Luka de,(v izvedbi Poldeta Bibiča na sporedu do 2008), EG Glej Ljubljana;
• Micka se predstavi, 1974, Lutkovno gledališče Kranj;
• Triangel, 1976, PG Kranj in Pekarna Ljubljana;
• Sreča nikda opoteča, 1977, MG Ljubljansko;
• Zlati časi, lepi klasi, 1977, SLG Celje;
• Mostovi v Zambiji ali nocoj bomo zidali, 1978, AGRFTV Ljubljana in SNG Mala drama Ljubljana;
• Srebrne nitke, 1978, EG Glej;
• Rdeči mlin, 1979, SLG Celje;
• Novi ljubimec Lady Chaterley, 1989, Šentjakobsko gled. Ljubljana;
• Peter Klepec, 1994, LG Tri Kranj;
• Zlati sinko, 1996, LG Jože Pengov Ljubljana;
• Ti si moj sonček, 2006, LG Jože Pengov Ljubljana.

• Potovanje (pesniška zbirka, 1973),
• Srebrne nitke (igra, 1975),
• Sreča nikda opoteča(igra, 1977),
• Igre iz naših dni (5 radijskih iger, 1978) – vse pri Založbi Obzorja Maribor;
• Molk ni zlato (humoreske, 1987), Prešernova družba Ljubljana.

• Dan gospoda Iksa, 1973; Taka je ta zgodba, 1975; Tercet, 1975; Trkanje na steno, 1976; Tenka bela stena, 1976; Rešitelji, 1983; Odčarani krog, 1984; Gorani ni nora, 1985; Novo življenje, 1988, RAI-Radio Trst-A; Kandidat, 1989; Dežurni pesnik, 1995; Živelo življenje Luka de, 1996; Janez ali optimizem, 1996, R-SLO-Radio Maribor.

• Izginjevalnik, 1984;
• Darilo severnega vetra, 1986;
• Moj prijatelj sivi volk, 1986;
• Pastir in čarovnikova hči, 1988;
• En cvet ne naredi pomladi, 1987;
• Zlati sinko, 199O;
• Trije bahači, 1991;
• Uh, kakšna detektivka, 1992;
• Črna senca, beli dan, 1993;
• Peter Klepec, 1994;
• Ti si moj sonček, 1996.

• Novakovi, 1994, 24 kratkih iger; (avtorja sta tudi G. Gluvić, M. Jan);
• Neiztrohljeno srce, 2000, 12 kratkih iger (12 KRI Vilma Štritof - Čretnik).

• Vsakdanja bomba, 1990;
• Vražji računi, 1991;
• Živela svoboda tiska, 1992;
• Na živce mi greš, 2004.

• Sanjarjenje, TV Slovenija, 1983;
• Novakovi, satirična nanizanka, (6 ep.), RTV Slovenija, 2000.

- Zlata ptica 1975 za literaturo: za igro Srebrne nitke
- Nagrada JRT za najboljši tekst na Tednu JRT 1976 - za radijsko igro Trkanje na steno
- Nagrada Isac Samokovljija Medrepubliške kulturne skupnosti Plevlja, Črna gora ter prva nagrada Skupnosti slovenskih gledališč na natečaju ob 100-letnici Cankarjevega rojstva za igro Sreča neposrednih proizvajalcev ali sreča nikdar opoteča
- Prežihova nagrada Založbe Obzorja Maribor 1979 za knjigo Igre iz naših dni
- Nagrada RTV Slovenija - Ježkova nagrada 1998 za radijske komedije, kratke radijske igre ter nanizanke.

• Društvo slovenskih pisateljev, Pavel Lužan Arhivirano 2011-09-20 na Wayback Machine..

Ta članek o književniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u

1. ↑ https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/luzan-pavel/