NočZa druge pomene glej Noč (razločitev).
Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem. Čas, ko je Sonce nad obzorjem, pa je dan. Noč in dan skupaj tvorita 24 urni koledarski dan. Čas dneva (dnevne svetlobe) se spreminja zaradi več faktorjev: letnega časa, zemljepisne širine in dolžine ali časovnega pasu. Zaradi tega je noč v zimskem čas daljša, v poletnem pa krajša. Trenutek, ko Sonce navidezno zavzame najnižjo lego pod obzorjem, je polnoč. Ta predstavlja tudi začetek koledarskega dneva. Čas od začetka somraka do noči je večer. Časa od jutra (svita) do večera (mraka), ((koledarski) dan), ne smemo zamenjevati z dnevom, enoto za čas. EtimologijaSlovenščina in slovanski jezikiSlovanska imena za noč so sorodna. Osnova izhaja iz praslovanščine, (
Noč v mitologijiV grški mitologiji je bila boginja noči Nikta (Niks, starogrško starogrško Νύξ, Νυκτός: Níx, Niktós - noč). V rimski mitologiji ji odgovarja Noks (Nox - noč).[1] Stari Grki in Rimljani Nikte niso spoštovali in ji niso posvečali svetišč. Upodabljali so jo kot zamišljeno žensko s prekritim obrazom v temni obleki. V nordijski mitologiji je bila boginja noči Not (Nótt), hči Narfija, personifikacije noči, in Aude. Njen tretji mož Delingr je bil personifikacija polnoči. Njun sin Dagr je predstavljal dan. Noti in njenemu sinu so bogovi dali kočije s konjsko vprego in jih postavili na nebo da vsaka dva poldneva obkrožijo Zemljo. Notino kočijo je vlekel črni konj Hrimfaksi, ki je v rani zori pokrival zemljo z roso, s kapljicami iz svojih zapenjenih ust. Noči skozi zgodovino
Prazniki in običaji
Noč v kulturiGlasba
PesništvoPripovedništvo
Slikarstvo
Glej tudi
Opombe in skliciViri
Zunanje povezave |