Delala je kot glasbena novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo Kadar sem sama – pele so Alenka Godec, Marta Zore, Mojca Vižentin.[1]
Leta 1995 je s prevodi/z avtorsko priredbo songov (novi songi na znane melodije) sodelovala pri prvem in zelo uspešnem kavarniškem muzikalu Arabella, v režiji Matjaža Pograjca ter v sodelovanju z drugimi znanimi imeni slovenske glasbene (Miran Juvan, Vita Mavrič) in igralske (Ivo Godnič, Janez Škof) scene. A njeni začetki povezovanja besed in glasbe segajo skoraj 35 let nazaj, ko jo je k sodelovanju na festival otroških pesmi Blejski srček povabil Tomaž Kozlevčar. Z njim in z drugimi avtorji je za otroške festivale v nekaj letih napisala ogromno besedil, ki še živijo, in že ob prvem sodelovanju prejela prvo nagrado strokovne žirije za skladbo, ki jo je z notami podpisal pokojni Ati Soss.
Glasba in besedila so bila in ostala njena ljubezen. Ponosna je na sodelovanje z odličnimi glasbeniki: s Patrikom Greblom, Primožem Grašičem, Sašem Fajonom, Tomažem Kozlevčarjem, z Bojanom Adamičem, Faraonom Enzem Hrovatinom, Jožetom Privškom, Juretom Robežnikom, Lojzetom Kranjčanom, Marinom Legovičem, Martinom Štibernikom, Mojmirjem Sepetom, Omarjem Naberjem, Rokom Golobom. Iz z izvajalci, med katerimi so Faraoni v zlatih in uspešnih časih z večino njenih besedil, pa Alenka Godec, Ana Dežman, Braco Koren, Damjana Golavšek, Darja Švajger, Gašper Rifelj, Helena Blagne, Katrinas, Lado Leskovar, Manca Izmajlova, Marta Zore z večino uspešnic, Nina Pušlar, Nuša Derenda, Oto Pestner, Perpetuum Jazzile, Polona Furlan, Slavko Ivančić, Tulio Furlanič, Victory, Vita Mavrič in mnogi drugi.
Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih.[2]
Seveda je v treh desetletjih pisanja besedil dobivala tudi nagrade, ne le za pesmi, ki so jih peli otroci – tako za besedila kot strokovne nagrade za pesmi v celoti in nagrade po izboru občinstva. Na festivalu Melodije morja in sonca so bile njene pesmi kar trikrat zmagovalke občinstva (Mi ljudje smo kot morje; Še si tu; Delam, kar se ne sme). Obenem je kar petkrat prejela strokovno nagrado za najboljše besedilo (Verjemi vase; Ko je eno vse; Naj živi; Delam, kar se ne sme; Ti veš).
A največja nagrada, poleg nekaj desetletij dolgega delovanja v času in prostoru, ki slovenski glasbi že dolgo ni več naklonjen, je bilo prvo priznanje in prvo prepoznavanje njenega dela in posledično sodelovanje z mojstrom Bojanom Adamičem.
Baza slovenskih filmov
Miša Čermak je kot avtorica glasbe sodelovala pri celovečernem dokumentarnem filmu Živim (Slovenija, 2020).
Bibliografija
Leta 2003 je za Mišo Čermak predstavljalo večjo prelomnico, saj je takrat izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Besede ljubezni, ki je bila istega leta uprizorjena kot predstava, v kateri so svoje moči združili znani slovenski umetniki: Silva Čušin, Darja Švajger, Eva Škofič Maurer, Patrik Greblo (glasba) in Katja Pegan (režija). Leta 2014 je napisala drugo knjigo, ravno tako uprizorjeno, Jaz sem ljubezen (igralka Maja Blagovič).
Eva Škofič Maurer - Moj rojstni dan (Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon) (2002)
Faraoni: Božični zvon/Ljubezen je božični zvon (Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Drago Mislej, Ferdinand Maraž, Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž)
.svg){kind=small}
