Marduk-apla-iddina II.

Marduk-apla-iddina II.
Babilonski kralj
Marduk-apla-iddina II. sklepa sporazum z vazalnim kraljem, Altes Museum, Berlin
Vladanje	722 pr. n. št. - 710 in 703 pr. n. št.
Predhodnik	prvič: Ululaju (Šalmaneser V.) drugič: Marduk-zakir-šumi II.
Naslednik	prvič: Sargon II. drugič: Bel-ibni
Rojstvo	8. stoletje pr. n. št.
Smrt	domnevno 8. stoletje pr. n. št. Elamiti
Vladarska rodbina	Deseta babilonska dinastija

Marduk-apla-iddina II. (klinopisno ᴰMES.A.SUM-na, poslovenjeno Marduk mi je dal dediča), svetopisemski Merodah-Baladan, je bil kaldejski princ, ki je leta 721 pr. n. št. uzurpiral babilonski prestol in vladal do leta 710 pr. n. št. in ponovno leta 703-702 pr. n. št.^[1]

Znan je bil predvsem kot eden od kraljev, ki je več kot deset let branil babilonsko neodvisnost pred mnogo močnejšo asirsko državo.

Asirski kralj Sargon II. je enega za drugim porazil Marduk-apla-iddinove zaveznike Elam, Aram in Izrael in okoli leta 710 pr. n. št. še njega in ga prisilil na beg v Elam. Po Sargonovi smrti se je vrnil, zanetil upor proti Asircem in ponovno zasedel babilonski prestol, katerega je nekaj mesecev pred tem po uporu proti Asircem sedel babilonski plemič Marduk-zakir-Šumi II. Vladal je devet mesecev leta 703-702 pr. n. št., dokler ga ni pri Kišu porazila asirska vojska. Ponovno je pobegnil v Elam, kjer je nekaj let kasneje umrl.

Marduk-apla-iddina je v Bibliji omenjen kot Merodah-baladan in sodobnik izraelskega kralja Ezekije (2 Kralji 20:12, Izaija 39:1). Oba odlomka opisujeta obisk odposlancev, ki so Ezekiji prinesli Merodah-baladanovo pismo, da je izvedel za Ezekijevo bolezen in ozdravitev. Ezekija jim je razkazal celo palačo, vključno z zakladnico, zato ga je prerok Izaija kritiziral, da preveč neodgovorno razkazuje bogastvo, ki ga je nakopičil.^[2]