Londonska podzemna železnica

Vlak na eni od globljih linij

Večji vlak na progi Metropolitan, ki teče tik pod površjem

Londonska podzemna železnica (angleško London Underground, znana tudi samo kot the Underground – »podzemna« – oz. pod vzdevkom the Tube - »cev«) je sistem javne podzemne železnice, ki oskrbuje mesto London in dele sosednjih grofij Buckinghamshire, Essex in Hertfordshire na jugovzhodu Anglije v Združenem kraljestvu.^[1]

Omrežje ima 270 postaj in približno 400 km prog. Navkljub imenu je manj kot polovica dolžine prog speljanih v predorih pod zemljo, saj je večina omrežja na obrobjih Londona nadzemnega. Poleg tega ne pokriva večine južnih predelov širšega metropolitanskega območja Londona; manj kot desetina postaj je južno od reke Temze.^[2] Vseh prog je 11, po njih je bilo v fiskalnem letu 2017/18 prepeljanih 1,357 milijarde potnikov^[3] oz. pet milijonov na dan,^[4] s čimer je londonska podzemna železnica 11. najprometnejše omrežje hitrega mestnega prevoza na svetu.

Upravlja ga podjetje London Underground Limited (LUL), podružnica korporacije Transport for London (TfL), ki je odgovorna za javni prevoz v širšem metropolitanskem območju Londona.^[5] Prihodek od vozovnic je leta 2015 pokril 92 % operativnih stroškov, ki so znašali 2,63 milijona funtov.^[6] Podjetje TfL je leta 2003 uvedlo brezstično predplačniško kartico Oyster za nakup vozovnic,^[7] od leta 2014 pa omogoča tudi sprotno plačevanje z brezstičnimi bančnimi karticami.^[8]

Predhodnik londonske podzemne železnice je Metropolitanska železnica, prva podzemna potniška železnica na svetu, ki je pričela obratovati leta 1863.^[9] Prvi predori so bili zgrajeni tik pod površjem z odkopavanjem in pokrivanjem, kasnejši pa so bili izkopani globlje. Ti so ožji in imajo krožen presek, iz česar izvira vzdevek the Tube.^[5] Metropolitanski železnici so sledila druga zasebna podjetja, ki so izkopala konkurenčne predore v drugih delih mesta. V začetku 20. stoletja so bile proge poenotene pod skupno blagovno znamko »UndergrounD«, leta 1933 pa so se podjetja združila z avtobusnimi in tramvajskimi prevozniki v Upravo za potniški promet Londona (London Passenger Transport Board, LPTB) ter prevzela blagovno znamko London Transport.^[10] V tem obdobju je nastala še danes prepoznavna modernistična ikonografija omrežja, kamor spadata shematski zemljevid in krožni logotip, ki je en od simbolov Londona.^[11][12][13]

Proga	Odprta	Tip	Dolžina (v km)	Št. postaj	Št. potnikov (v mio./leto)[14]
	1906	cevna	23,2	25	111,1
	1900	cevna	74,0	49	260,9
	1884	podpovršinska	22,5	27	114,6[15]
	1868	podpovršinska	64,0	60	208,3
	1864	podpovršinska	26,5	29	114,6[15]
	1979	cevna	36,2	27	213,6
	1863	podpovršinska	66,4	34	066,8
	1890	cevna	57,6	51	252,3
	1906	cevna	70,4	52	210,2
	1969	cevna	22,5	16	200,0
	1898	cevna	02,4	02	015,8

• Croome, D.; Jackson, A (1993). Rails Through The Clay — A History Of London's Tube Railways (2. izd.). Capital Transport. ISBN 978-1-85414-151-4.
• Wolmar, Christian (2004). The Subterranean Railway: how the London Underground was built and how it changed the city forever. Atlantic. ISBN 978-1-84354-023-6.

Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi:

Londonska podzemna železnica (kategorija)

• Uradno spletno mesto