Kreacionizem
Kreacionízem je prepričanje, da je življenje, človeštvo, Zemljo in vesolje oziroma dele le-teh ustvarila višja sila (Bog). V zahodnem svetu je najbolj razširjen biblični kreacionizem, ki nastanek vesolja in življenja oziroma vsaj vpliv na le-te pripisuje Bogu. Biblični literalisti oporekajo tudi znanstvenim teorijam, kot je evolucija. ZgodovinaČeprav je izraz »kreacionizem« sodoben, je bil le-ta že od nekdaj tesno povezan z religijo. Judovstvo in krščanstvoStarozavezne Geneze zgodnji judovski učitelji večinoma niso dojemali dobesedno, ampak jo razlagali bolj kot delno simbolično alegorijo. Takšno dojemanje Geneze se je preneslo med večino zgodnjih in srednjeveških krščanskih mislecev. Največkrat so zavračali misel, da je Bog svet ustvaril v več dneh in si razdelitev na dneve razlagali kot poenostavljanje faz stvarjenja sveta. V poznem srednjem veku so reformatorji, kot sta bila Martin Luther in Jean Calvin, začeli poudarjati dobesedno razumevanje Geneze in s tem tudi stvarjenje v šestih dneh. Posledice razvoja znanostiZ odkrivanjem novih dežel v 16. in 17. stoletju je bila odkrita tudi velika raznolikost živih bitij, kar je pripeljalo do prepričanja, da je vsako posamezno biološko vrsto neposredno ustvaril Bog. Razvila se je naravna teologija, opazovanje in preučevanje narave z namenom iskanja potrditev krščanstva. Naravni teologi so poskušali novo znanje opravičiti tudi z vesoljnim potopom. Z najdbami fosilov in napredovanjem geologije v osemnajstem in devetnajstem stoletju je večina znanstvenikov in evangelistov prestopila h kreacionizmu stare Zemlje, medtem ko evolucija še zmeraj ni bila sprejeta. Sodobni kreacionizemSodobni kreacionizem se je pričel v začetku dvajsetega stoletja z ameriškimi krščanskimi fundamentalisti, ki so vztrajali pri dobesednem tolmačenju svetopisemskega stvarjenja sveta in ljudi in tako zanikali človeško evolucijo. Zgodnjim kreacionistom je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja uspelo izločiti poučevanje evolucije iz ameriškega šolskega sistema in uvedba učenja kreacionizma in geologije potopa. Po tožbah 1975 so kreacionizem v celoti izločili iz poučevanja zaradi protiustavnosti. Na Bližnjem vzhodu, predvsem v strožje muslimanskih državah (Libanon, Iran, Turčija) je poučevanje evolucije prepovedano oziroma omejeno. Biblični kreacionizemBiblični kreacionisti zavračajo možnost spontanega nastanka vesolja in verjamejo, da je vsaj nekatere elemente vesolja ustvaril Bog. Mnogo bibličnih kreacionistov zavrača tudi evolucijo - zanikanje se giba od popolnega zanikanja do pripisovanja stvarjenja osnovnih oblik Bogu, odvisno od veje kreacionizma. Verjamejo v stvaritev kot je opisana v Svetem pismu, bolj ali manj ohlapno. Razdelitev in primerjava vej kreacionizma
Islamski kreacionizemMuslimanska različica kreacionizma verjame v stvaritev sveta kot ga opisuje Koran. Večina islama se strinja z kreacionizmom stare Zemlje, vendar je še vedno visoko prisotno zanikanje evolucije - po raziskavah evolucijo zanika tudi do devetdeset odstotkov muslimanov.[1] Odziv znanostiKreacionizem se ne more upoštevati kot znanost, saj je znanost sistem, utemeljen na opazovanju izkustvenih in preverljivih dokazov, medtem ko kreacionizem temelji na interpretaciji verskih besedil. Opombe
Viri
|