Koalicijske vojne

Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za čiščenje ni podan. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.

Koalicijske vojne je vrsta več spopadov, med katerimi je postal Napoleon Bonaparte francoski cesar.

Začne se aprila 1792 s Francosko napovedjo vojne Avstriji in Prusiji. Prvih nekaj mesecev je Francija bitke in posledično tudi vojno izgubljala. Do preobrata je prišlo 21. septembra 1792, ko je Francija dobila prvo pomembnejšo bitko pri Valmyu. Vojna se je zaključila z Napoleonovo zmago v Severni Italiji. Uraden konec vojne je podpis mirovne pogodbe med Francijo In Avstrijo v Campo Formio leta 1797. Z zmago je Francija od Avstrije pridobila Belgijo. Ukinjene so bile tudi Beneška in Dubrovniška republika.

Sodelovale so: Avstrija, Prusija, Nizozemska, Španija, Anglija - med to vojno se je začel Napoleonov vzpon (njegov cilj je bila nadvlada).

Napoleon je postal vrhovni poveljnik francoske vojske. Francija je bila še naprej v vojni z Anglijo. 1798 se je Napolenon odločil za pohod v Egipt. S tem je hotel prizadeti Anglijo v njenih kolonijah. V vojno proti Franciji je stoplila tudi Rusija. Napoleon se je vrnil v Francijo, izvedel državni udar/državni direktori. Začelo se je obdobje konzulata/vlada. Sestavljalo ga 3 konzuli. Leta 1804 se je dal okronati za cesarja Francija postane cesarstvo. Politični sistem v času Napoleonove vladavine imenujemo bonapartizem. Izdan je bil tudi t. i. Napoleonov zakonik (svoboda dela, vesti,...)

Ta razločitvena stran vsebuje seznam člankov, ki bi sicer imeli enak naslov Koalicijske vojne.
Če vas je sem pripeljala notranja povezava, jo lahko popravite tako, da bo usmerjena neposredno na pomensko ustrezni članek.