Klavže (pregrada)Klavže so eden najpomembnejših slovenskih tehniških spomenikov, so visoke rečne pregrade, zgrajene na reki Idrijci in potokih Belci, Zali in Klavžarici, za zbiranje vode in občasno plavljenje lesa do rudnika živega srebra v Idriji. Gozdna pobočja v okolici so na apnenčevi in dolomitni hribini in so strma, vodotoki pa v poletnih mesecih nimajo zadostnega pretoka. Zato so za plavljenje lesa, ki ga je v ogromnih količinah potreboval idrijski rudnik, pričeli graditi klavže, visoke vodne pregrade, imenovane tudi slovenske piramide. Te dolinske pregrade-zapornice (najprej lesene, pozneje zidane) so služile za zajezitev in splavljanje. Sprva so les, ki so ga uporabljali v rudniku zlagali v strugo in čakali na dež, da je voda s skladovnic dvigala les in ga kos za kosom nosila v Idrijo do »grabelj«, to je posebne pregrade iz kolov dolge 412 m, kjer se je les ustavljal. Prve klavže iz lesa so bile postavljene 1589 na Zali, na Idrijci so jih zgradili 1595, na Belci pa 1750. Visoke vode so jih pogosto podirale, zato so jih v 18. stoletju zamenjali z zidanimi. Prve zidane klavže je načrtoval domačin Jožef Mrak. Zgradili so jih v soteski Idrijce, danes poznane kot Idrijske klavže na višini 707 mnm. Zidovi 41,4 m širokih klavž so bili pri temelju debeli 18 m, pri vrhu pa 10,8 m. Skozi jez je bilo napeljano dvoje kanalov, širokih 3,8 m in visokih 5,6 m. Zapirala so jih mogočna vrata, za katerimi se je v 785 m dolgem jezu zbralo tudi do 210.000 m³ vode. Ko so odprli vrata, je voda izza jezu skozi kanala odtekla v 15 do 20 minutah in s seboj odnesla les do 20 km oddaljene Idrije. Z enkratnim izpustom so lahko splavili do 13.000 m³ lesa. Posebej zanimivo je delovanje klavž. Za odpiranje velikih lesenih vrat v odvodnem kanalu so uporabljali zapleten mehanizem vzvodov. Zapiranje vrat pa so opravili z volovsko vprego. Zidane klavže
ViriZunanje povezave |