Rodil se je očetu Jožefu in materi Ani (rojena Pintar). V duhovnika je bil posvečen 29. julija 1866 v Konjicah. Službo kaplana je opravljal v več krajih. V letih 1872−1893 je bil učitelj verouka na mariborski gimnaziji, od leta 1893 pa stolni kanonik. V Gradcu je leta 1870 postal doktor bogoslovja. Na gimnaziji v Mariboru je poučeval tudi slovenščino ter na bogoslovjumoralno teologijo. Ukvarjal se je z narodopisjem in slovstveno zgodovino. Zbiral je »narodno blago« za slovensko Štajersko.
Leta 1885 je izdal zbirko Volkmerjevih pesmi pod naslovom Leopold Volkmer, veseli pesnik Slovenskih goric (COBISS).
