Heroin je eden prvih derivatovmorfina, ki so ga dobili tako, da so morfin obdelovali z anhidridom ocetne kisline in dobili diacetil morfin. Njegova molekulska formula je C21H23NO5. Leta 1898 so ga začeli uporabljati kot zdravilo proti kašlju in ga imenovali heroin. Resnično je bil dobro sredstvo za lajšanje kašlja in imel je manj stranskih učinkov kot morfij. V dvajsetih letih dvajsetega stoletja pa je prišel na slab glas - zavoljo razširjenosti v mestnih področjih ZDA. Zadnjih nekaj desetletij je heroin znan kot prepovedana droga, ki je močno povezan s kriminalom in prostitucijo.
Nekoč se je heroin prišteval med trde droge. Z napredkom medicine so se takšne klasifikacije porušile in postale nepotrebne, zato je heroin danes smatran kot ena izmed drog, ki ni nič bolj nevarna od alkohola, benzodiazepinov, kokaina, amfetamina...
Učinki heroina
zoženje zenic
zaprtost
znižanje krvnega tlaka
zadržanost požiralnega refleksa
pridušeno dihanje
doživljanje blaženosti
občutek toplote po telesu
sprostitev
popustitev bolečin
okrepitev občutka varnosti in moči
občutek neodvisnosti
nezanimanje zasvojenca za okolje
nenehno ukvarjanje z nabavo heroina
zatiranje kašlja
oteženo odvajanje urina
depresija osrednjega živčevja (pri višjih dozah, ki presežejo LD50)
Znaki uživanja heroina
ozke zenice
splošna upočasnjenost
kinkanje in zaspanost
globok in slaboten glas (najbolj pogost pri intranazalnih uporabnikih)
zmanjšana občutljivost za bolečino
razdražljivost (nastopi, ko uporabniku nekdo prekine učinek notranjega miru)
bledičnost
rdečica
srbenje (uporabnik se pogosto praska)
zaprtost
Nevarnosti
Njuhanje povzroča poškodbe nosnega pretina.
Med uživalci drog je v porastu pljučna tuberkuloza.
Veliko nevarnosti prinaša vbrizganje v veno ali pod kožo saj je lahko vzrok poškodb prej omenjenih tkiv ali pa številnim okužbam.
Pri uživalcih opiatnih drog pogosto ugotavljamo tudi pljučna obolenja, manjši tek in apatičnost.
Poleg odvisnosti je glavna nevarnost predoziranje, še posebej po vbrizgavanju opiata v veno. Lahko pride do zastoja dihanja in nezavesti, saj je pri intraveznozni uporabi drog, substanco težko dozirati.
↑Rook, Elisabeth J.; Van Ree, Jan M.; Van Den Brink, Wim; Hillebrand, Michel J. X.; Huitema, Alwin D. R.; Hendriks, Vincent M.; Beijnen, Jos H. (2006). »Pharmacokinetics and Pharmacodynamics of High Doses of Pharmaceutically Prepared Heroin, by Intravenous or by Inhalation Route in Opioid-Dependent Patients«. Basic & Clinical Pharmacology & Toxicology. Zv. 98. str. 86–96. doi:10.1111/j.1742-7843.2006.pto_233.x.