|
Goriška statistična regija.png)  Goriška regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Goriška statistična regija v besediGoriška regija leži na zahodu države, ob italijanski meji. Julijske Alpe, reka Soča in rodovitna Vipavska dolina so najbolj prepoznavne naravnogeografske značilnosti regije. Največje urbano središče je Nova Gorica. Obsega 11,5 % površine Slovenije Goriška statistična regija je z 2.325 km2 približno enako velika kot osrednjeslovenska, po številu prebivalcev pa je skoraj petkrat manjša. V njej je leta 2022 živelo okoli 6 % prebivalcev Slovenije. Je med redkeje poseljenimi: na km2 njene površine je prebivalo povprečno 51 prebivalcev. Prebivalci starejši od povprečja v Sloveniji Povprečna starost prebivalcev je bila 45,5 leta, kar je bilo leto in pol nad državnim povprečjem. V povprečju starejše prebivalstvo je imela le še pomurska regija (46,3 leta). Tudi delež prebivalcev, starejših od 64 let, je bil za pomursko regijo drugi največji (24,0 %). Indeks staranja je dosegel eno najvišjih vrednosti (162), kar pomeni, da je bilo med prebivalci te regije na vsakih 100 otrok, tj. oseb, mlajših od 15 let, povprečno 162 oseb, starih najmanj 65 let. Poročenih je bilo 47,5 % prebivalcev; to je regijo uvrstilo takoj za prvouvrščeno primorsko-notranjsko (47,6 %), čeprav je bilo v goriški regiji sklenjeno 2,8 zakonske zveze na 1.000 prebivalcev, kar je bilo skoraj najmanj med regijami. Delež živorojenih otrok, katerih matere oz. starša ob njihovem rojstvu nista bila poročena, je bil najmanjši med regijami (50,6 %). Povprečna starost umrlega je bila v tej regiji najvišja (80,1 leta). Drugi najnižji med regijami je bil delež otrok, starih 1–5 let, ki so bili vključeni v vrtce (79,1 %). Med prebivalci regije, starimi od 25 do 64 let, jih je bilo z osnovnošolsko izobrazbo ali manj 13,3 %, z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa 32,3 %, kar je bilo ravno pod državnim povprečjem (32,7 %). Regija je imela takoj za osrednjeslovensko največ študentov na 1.000 prebivalcev (37). Uvrstila pa se je tudi v skupino regij z največ diplomanti: imela jih je 8 na 1.000 prebivalcev. Razmere na trgu dela Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 17,4 % odhajalo na delo drugam, največ (60,3 %) v osrednjeslovensko regijo. Po deležu delovno aktivnega prebivalstva, ki je delalo v regiji prebivališča, se je z 82,6 % uvrstila na drugo mesto – za osrednjeslovensko (89,7 %). Stopnja delovne aktivnosti v 2022 je bila 71,3-odstotna, tretja med regijami. Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo je bila v 2022 s 1.278 EUR peta najvišja. Od povprečja na ravni Slovenije je bila nižja za 3,1 % oz. za 40 EUR. Gospodarstvo Bruto domači proizvod te regije je predstavljal 5 % BDP-ja Slovenije. BDP na prebivalca v regiji je znašal 24.119 EUR, kar je bilo 10,8 % manj od povprečja v državi. Neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca je v goriški statistični regiji znašal 15.427 EUR in je bil med regijami na petem mestu. Od povprečja na ravni države (15.193 EUR) je bil višji za 1,5 %. Kakovost življenja v regiji Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci goriške regije ocenili v povprečju enako kot prebivalci koroške, primorsko-notranjske in obalno-kraške regije: vsi z drugo najnižjo oceno 7,4 (na lestvici od 0 do 10). Stopnja tveganja revščine je bila v tej regiji najnižja; z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 7,4 % oseb. Najnižja je bila tudi stopnja tveganja socialne izključenosti (9,7 %). Regija je imela skupaj s koroško in primorsko-notranjsko najmanjše število obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih) na 1.000 prebivalcev (1,4). Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev (635) in tudi po njihovi povprečni starosti (12,6 let) se je ta regija uvrstila na prvo mesto. Nizek delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov V tej regiji je nastalo 490 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je bilo 6 kg na prebivalca manj od slovenskega povprečja. Ločeno je bilo tukaj zbranih 67,6 % nastalih komunalnih odpadkov; to je bil eden manjših deležev med regijami. Tukajšnjim gospodinjstvom je bilo iz javnega vodovoda dobavljenih 41,6 m3 vode na prebivalca. Delež odpadne vode iz javne kanalizacije, ki je bila pred izpustom prečiščena, je bil v tej regiji drugi najnižji (62,0 %). Med turisti ena izmed bolj priljubljenih regij Leta 2022 so imeli od vseh prihodov in prenočitev turistov v državi v goriški regiji 9,5 % prihodov, kar je bil četrti najvišji delež. Z 8,6 % vseh prenočitev turistov so dosegli peti najvišji delež; pri tem pa so prevladovale prenočitve tujih turistov. Sestavlja jo 13 občin Največ prebivalcev regije, 26,9 %, je na sredini leta 2022 imela Nova Gorica (31.841), s 16,7 % pa je sledila Ajdovščina (19.693). Preostale občine so manjše in so prispevale po približno 3–10 % prebivalstva regije. Najmanjša je bila s 3.107 prebivalci občina Bovec, ki je bila z 9 prebivalci na km2, poleg občine Osilnica, druga najredkeje poseljena občina v Sloveniji.[1]  Goriška statistična regija v številkah
Občine v statistični regiji
Glej tudiZunanje povezave
Viri
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
