Gomoljike

Gomoljika
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive) Deblo: Ascomycota (zaprtotrosnice) Poddeblo: Pezizomycotina Razred: Pezizomycetes Red: Pezizales (skledarji) Družina: Tuberaceae (gomoljarke) Rod: Tuber
Vrste
Tuber aestivum Tuber brumale Tuber gibbosum Tuber himalayensis Tuber magnatum Tuber melanosporum Tuber mesentericum Tuber oregonense Tuber sinensis

Gomoljíke ali tartúfi so užitne podzemne gobe iz rodu Tuber (gomoljika). Uspevajo marsikje,^[1] na Slovenskem pa najbolj slovijo tartufi iz Francije, Italije in Istre.

Ta članek ni napisan v enciklopedičnem tonu, ki se uporablja v Wikipediji. Za predloge glejte vodnik Wikipedije za izboljšanje člankov. (mesec ni naveden) (Spoznajte kdaj in kako odstraniti to sporočilo)

Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: pomanjkanja notranjih povezav. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.

Tartufi so nenavaden, skrivnosten gomolj, ki se skriva pod zemljo. Ker nimajo nadzemnih delov, jih človek sam ne more najti. Lahko pa jih zavoha posebej izurjen pes ali svinja, ki po zaslugi svojega ostrega vonja nabiralcem pokažejo skrita mesta, kjer bi se utegnili skrivati tartufi. Nabiralci tartufov poznajo številne znake, ki jih vodijo do mesta, kjer bi utegnili biti tartufi. Navadno jih iščejo v bližini posameznih debel in na obronkih, dobra lokacija pa je navadno najstrožje varovana družinska skrivnost. V Sloveniji je nabiranje tartufov prepovedano, kljub temu pa jih poznavalci ("tartufosledniki") vsako leto naberejo od 100 do 200 kilogramov.

Znotraj vsake vrste tartufov obstajajo številne podvrste in vsaka od njih ima svoje lastnosti in jedi, za katere jo priporočajo. V Istri rasteta predvsem dve vrsti. V senci bolj priljubljenega belega brata rastejo črni tartufi, ki idealno dopolnjujejo bele.

Velikost belih tartufov seže od velikosti lešnika pa vse do majhne lubenice, povprečno pa so veliki za kokošje jajce. Dozorevati začnejo konec avgusta in zorijo vse do konca decembra. Rastejo do približno 600 metrov nadmorske višine, v simbiozi s trepetlikami, belimi in črnimi topoli, vrbami, hrasti, leskami, lipami in gabri. Za iskanje tartufov uporabljajo posebej dresirane pse, ki lahko zavohajo zrel tartuf tudi na razdalji 50 metrov in več. Črni tartuf raste že spomladi. V državah, kjer je nabiranje tartufov zakonito, se sezona začne 15. oktobra in traja približno do konca januarja. Tartufe pripravljajo sveže, posušene, namočene v olivno olje ali zmlete in posušene. Pri pripravljanju jedi vedno uporabljajo zelo majhne količine tartufov, tako zaradi njihove intenzivne arome kot zaradi visokih cen, ki jih dosegajo, saj v gastronomiji to dragoceno začimbo postavljajo na najvišji prestol.

• Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

• Gomolj sreče, članek v tedniku Mladina Arhivirano 2008-09-16 na Wayback Machine.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Gomoljika

Ta botanični članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u

Ta članek o prehrani je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u

1. ↑ MTK, MMC / DC / DL /. »Poznavalec: Da bi lahko obogateli s tartufi, je mit!«. RTV 365. Pridobljeno 8. decembra 2021.