Franci Zwitter (cvíter), koroško-slovenski pravnik in narodni delavec, * 10. oktober 1913, Zahomec (nem. Achomitz), † 2. februar 1994, Celovec.
Življenje in delo
Franci Zwitter, rojen v Zahomcu v Ziljski dolini kmetu Francu in Mariji Zwitter, brat M. Zwittra in bratranec Frana in Vinka Zwittra je gimnazijo obiskoval v Celovcu (1925–1933) in prav tam do 1935 študiral bogoslovje ter študij do 1937 nadaljeval v Innsbrucku. Jeseni 1937 se je vpisal na dunajsko pravno fakulteto in jeseni 1939 doktoriral v Gradcu. Kot koroški Slovenec ni dobil službe, zato je študiral ekonomijo na Dunaju do vpoklica 1940 v Wehrmacht. Kot vojak je najprej prišel v Francijo, spomladi 1942 na vzhodno fronto (do Voroneža), 1943 v Albanijo in nato v Jugoslavijo, kjer se je oktobra 1944 pridružil črnogorskim partizanom (1. bokeljska brigada). Julija 1945 je prišel v Ljubljano, poskrbel za repatriacijo skupine koroških slovenskih izseljencev in se vrnil na Koroško. Bil je aktivist OF v Ziljski dolini, potem uslužbenec na okrajnem glavarstvu v Beljaku, kjer je organiziral pisarno OF in utrjeval njeno mrežo. Ob ustanovitvi lista Slovenski vestnik junija 1946 je postal glavni urednik, na Dunaju hkrati prakticiral pri odvetniku Matku Scharwitzlu. Leta 1948 se je zaposlil v odvetniški pisarni Ferda Millerja v Celovcu, 1957 opravil sodnijsko prakso, 1963 pa odvetniški izpit, nato imel svojo odvetniško pisarno do 1984, ko se je upokojil. Leta 1984 je bil odlikovan z Redom zaslug za ljudstvo z zlatim vencem.
Zwitter se je že v gimnaziji vklučil v prosvetno delo; 1938 je postal kot predstavnik študentov podpredsednik Slovenske prosvetne zveze. Po vojni je deloval še v Demokratični fronti delavnega ljudstva in bil med 1955–1982 predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, od 1948 je bil predsednik Slovenske prosvetne zveze, potem njen odbornik in predsednik nadzornega odbora. Leta 1953 je ustanovil založniško in tiskarsko družbo Drava. Tesno je sodeloval z Narodnim svetom koroških Slovencev, zlasti z njegovim dolgoletnim predsednikom J. Tischlerjem. Kot pobudnik sodelovanja narodnih manjšin je bil aprila 1975 med začetniki vsakoletnih srečanj narodnih skupnosti sosednjih dežel. Sodeloval je v mednarodnih manjšinskih organizacijah, kjer je bil podpredsednik Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur. O pravnem, političnem in kulturnem položaju koroških Slovencev je pisal članke v časnike in revije na Koroškem in Sloveniji.[1]
Sklici
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zunanje povezave
|
---|
1990. |
- Bojan Adamič, Miran Bogataj, Albin Gutman, Mirko Jelenič, Štefan Kous, Anton Krkovič, Danijel Kuzma, Marjana Lipovšek, Andrej Lovšin, Vladimir Miloševič, Leopold Morela, Tone Starc, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Postaja mejne policije Holmec, Posebna policijska enota Ministrstva za notranje zadeve, Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica dr. Franc Derganc Šempeter pri Novi Gorici, Splošna bolnišnica Maribor, Srednja kmetijska šola Maribor (1992)
- Vincencij Beznik, Bogomil Brvar, Pavel Čelik, Slavko Debelak, Milan Domadenik, Darko Maver, Boris Žnidaršič, Franc Jakopin, Miha Potočnik, Miguel Angel Martinez (1993)
- Branko Celar, Mitja Klavora, Zoran Kržišnik, Janko Moder, Lado Smrekar, Ginekološka klinika Kliničnega centra Ljubljana, Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Prirodoslovno društvo Slovenije, Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, Valentin Inzko, Franci Zwitter, Helmut Zilk (1994)
- Marijan Lipovšek, Stanislav Mahkota, Miloš Mikeln, Lev Milčinski, Boris Strohsack, Fran Žižek, Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije, Inštitut za narodnostna vprašanja, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Pasquale Gujon, Marc Hodler, Claud M. Kicklighter (1995)
- Lidija Andolšek Jeras, Leopold Bibič, Štefka Drolc, Jože Gale, Ferdo Gestrin, Karl Gorinšek, Boris Gregorka, Miran Herzog, Vida Jan Juvan, Mile Korun, Vladimir Klemenčič, Jože Krašovec, Pavla Lah Jerina, Pia Mlakar, Pino Mlakar, Dušan Moravec, Boris Paternu, Karel Pečko, Marjan Pogačnik, Lev Premru, Matevž Šipek - Mitja, Jože Toporišič, Marijan Tršar, Drago Ulaga, Franc Zadravec, Mirko Zupančič, Andrej O. Župančič, Planinsko društvo Tolmin, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Hans Peter Repnik (1996)
- France Adamič, Tone Ferenc, Pavle Kornhauser, Franc Košir, Dušan Ogrin, Drago Plešivčnik, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Gerd Bacher (1997)
- Jože Tisnikar, Elektroinštitut Milan Vidmar, Gimnazija Ledina, Kmetijski inštitut Slovenije, Zveza geografskih društev Slovenije (1998)
- Janez Fettich, Vinko Kambič, Vilko Novak, Tine Lah, France Habe, Ivan Vanek Šiftar, Lutkovno gledališče Ljubljana, Revija pevskih zborov Primorska poje (1999)
|
---|
2000. |
- Vilma Bukovec, Rudolf Francl, Jože Stanič, Boris Pahor, Aleksandra Kornhauser Frazer, Wesley Kanne Clark, Jože Jeras, Dušan Karba, Pavle Petričič, Dušan Senčar (2000)
- Janez Bole, Samo Hubad, Pavle Merku, Vinko Cajnko, Janez Pečar, Vasilij Melik, Marko Kranjec, Zora Konjajev, Boris Podrecca, Anica Cevc, Janez Šmidovnik, Alfred Brežnik (2001)
- Božo Kovač, Miha Ribarič, Marjan Šiftar, Vekoslav Grmič, Mitja Rotovnik, Breda Pogorelec, Vito Turk, Peter Božič, Boris Cibic, Marko Kolenc, Vlado Benko, Niko Toš, France Vreg, Wiliam V. Roth, Anton Nanut, Marko Munih, Albin Vengust, Miloš Kovačič, Tomaž Banovec (2002)
- Rudarska godba Hrastnik, Planinsko društvo Kamnik (2003)
- Ersin Arioglu, Bogić Bogičević, Uffe Ellemann Jensen, Luis Durnwalder, Luciano Caveri, Demetrij Volčič, Janko Zerzer, Emil Pozvek (2004)
- Štefan Šemrov, Miha Butara, Marjan Fekonja, Ivan Smodiš, Gabrijel Rijavec, Jože Ranzinger, Leopold Čuček, Ernest Breznikar (2005)
- ni bil podeljen (2006)
|
---|
|
|
---|
Splošno | |
---|
Biografski slovarji | |
---|
|