Dirka po Franciji (francoskoTour de France) je najprestižnejša in najbolj znana cestnakolesarska dirka na svetu, ki jo tradicionalno v juliju prirejajo že vse od leta 1903, z izjemo obdobja obeh svetovnih vojn.
Je najpomembnejša in daleč najprestižnejša med vsemi tremi tritedentskimi dirkami serije Grand Tour (poleg še Giro d'Italia in Vuelta), v skupni dolžini skoraj 3,500 km. Oktobra 2012 je Mednarodna kolesarska zveza (UCI) američanu Lancu Armstrongu odvzela vseh sedem rekordnih zmag zaradi dopinga, tako je dirka med letoma 1999 in 2005 brez skupnega zmagovalca.[1][2]
Dirka velja za največji in najbolj globalen vsakoletni športni dogodek na svetu, ki ga prenaša 190 držav sveta, celotno dirko v živo ob trasi spremlja 10 do 12 milijonov ljudi, na slovitih vzponih tudi do pol milijona.[3][4]
Gino Bartali še vedno drži rekord za najdaljši časovni razpon med dvema zmagama; prvo in zadnjo je osvojil z desetletnim razmikom (1938 in 1948).
Francozi so najpogostejši zmagovalci Toura s 36 zmagami, sledijo jim Belgijci z osemnajstimi, Španci z dvanajstimi, Italijani z devetimi, Luksemburžani in Britanci s štirimi, Američani in Slovenci s tremi, Švicarji, Nizozemci in Danci s po dvema zmagama in na repu so Irci in Nemci s po enim naslovom.
1967: petek 13. julij, etapa 13: AngležTom Simpson je umrl zaradi srčne okvare pri vzponu na Mont Ventoux. Sledovi amfetamina in alkohola so bili najdeni v Simpsonovi majici in krvnem obtoku. Njegova smrt je dokončno prepričala organizatorje Toura v antidopinško delovanje.
1957, 14. julija, sta voznik motorja Rene Wagter in novinar Radia Luksemburg Alex Virot zdrsnila z nezavarovane ceste blizu Ax-les-Thermes.
1958, član organizacijske ekipe Constant Wouters premine po trku s šprinterjem Andrejem Darrigadom v šesti etapi Toura.
Statistika dirk
Kolesarji morajo biti v dobri fizični kondiciji, če želijo prevoziti celotno tekmovalno traso. Tudi tekmovalci, ki ne zmorejo priti do cilja, morajo biti dobro fizično pripravljeni, saj tudi zanje veljajo začetni kvalifikacijski preizkusi. Analize Toura 2005 kažejo naslednje podatke:
Najvišji kolesar je bil Johan van Summeren z 198 centimetri.
Drugi konec zaseda najmanjši Samuel Dumoulin z vsega 158 centimetri.
Najtežji kolesar na Touru je Magnus Backstedt z 95 kilogrami.
Najlažji je bil Leonardo Piepoli z 57 kilogrami.
Miquel Indurain ima najpočasnejši srčni utrip v mirovanju: 29 utripov na minuto. Drugi na tej lestvici je Lance Armstrong s 34, Chris Horner in Laurent Lefevre pa sta tretja s 35 utripi na minuto.
Povprečen kolesar leta 2005 je bil visok 179 centimetrov, težak 71 kilogramov, njegova mirovalna srčna frekvenca pa je bila 50 udarcev na minuto.