Poslovni kompleks Watergate, kjer se je zgodil vlom
Afera Watergate je bil eden najhujših političnih škandalov v ameriški zgodovini, ki ga je sprožilo prijetje petih oseb, ki so vlomile v prostore Nacionalne komisije Demokratske stranke v poslovni stavbi Watergate v Washingtonu, 17. junija 1972. Preiskava Zveznega preiskovalnega urada je povezala vlomilce z republikansko komisijo za ponovno izvolitev Richarda Nixona, tedanjega predsednika ZDA.[1]Senat Združenih držav Amerike je ustanovil preiskovalno komisijo, ki je razkrila pomembne dokaze o vohunjenju za predstavniki Demokratov, vključno z dejstvom, da so bili mnogi pogovori v Nixonovi pisarni snemani na magnetni trak.[2][3] Posnetki so jasno dokazali predsednikovo vpletenost in razkrili, da je poskušal prikriti vlom.[4]
Po dolgotrajni sodni bitki je Vrhovno sodišče odločilo, da mora predsednik izročiti posnetke.
Ob skoraj gotovi odstavitvi v predstavniškem domu in veliki verjetnosti obsodbe v senatu je Nixon 9. avgusta 1974 odstopil z mesta predsednika države.[5] Odstop je naznanil dan prej v dramatičnem televizijskem nastopu:
»Upam, da sem s tem dejanjem začel proces zdravljenja, ki ga ZDA tako obupno potrebujejo. Globoko obžalujem vsako škodo, ki je bila morebiti storjena v dogodkih, ki so privedli do te odločitve. Tisti, ki vas sovražijo, zmagajo samo, če jih vi zasovražite, takrat pa uničite sebe.«
Celotna odstopna izjava Richarda Nixona, podana 8. avgusta 1974.
Imate težave s predvajanjem te datoteke? Glejte stran za pomoč.
Nasledil ga je tedanji podpredsednikGerald Ford, ki mu je nato podelil popolno in brezpogojno amnestijo. V procesih je bilo obsojenih in zaprtih več najvišjih Nixonovih sodelavcev, on sam pa ostaja edini, ki je odstopil s funkcije predsednika ZDA.
