pomlad - Invazija na Japonsko: flota več kot 4400 ladij z okoli 142.000 posadke izpluje iz dveh korejskih pristanišč proti Japonski. Koordiniranje do tedaj v zgodovini največje flote je počasno in zahtevno.
15. avgust - Druga bitka za Zaliv Hakata: japonski samuraji preprečijo izkrcanje mongolske vojske v zalivu, ki je utrjen z več kot 20 km dolgim zidom. Zatem tajfun, ki traja dva dni, popolnoma uniči mongolsko floto: reši se slaba desetina ladij in petina mongolske vojske.[1]
Ob novici o popolni katastrofi se Kublajkan odloči za še eno, tretjo invazijo na Japonsko. 1284 ↔
29. oktober - Bitka za Homs: egiptovski mameluki pod vodstvom sultana Kalavuna vnovič premagajo Mongole Ilkanata, ki je poleg 50.000 mongolskih konjenikov štela še 30.000 vojakov iz tributarnih Gruzije in Armenije. To je zadnja bitka med Mongoli in egiptovskimi Mameluki. 1282 ↔
marec - Obleganje Berata (1280-1281): uspešna bizantinska protiofenziva proti vojski sicilskega[3] kralja Karla Anžujskega, ki zreducira njegovo Albansko kraljevino na mesto Drač z okolico. Bizantinska zmaga je bila že velika zasluga turških najemnikov.
Orvietojski sporazum: poraz ne uniči ambicij Karla Anžujskega, da bi zavzel Konstantinopel. Nasprotno, podvoji njegove napore, tako da v svoje načrte vključi še Benečane in titularnega latinskega cesarja Filipa Courtenayškega. Sporazumu pritrdi tudi papež Martin IV., ki po poskusih združitve prejšnjih papežev (ponovno) izobči bizantinskega cesarja Mihaela VIII. Paleologa. Le-ta pa sklene zavezništvo z aragonskim kraljem Petrom III. in z večjim delom izplena iz vojne financira gibeline, ki so nasprotniki Karla Anžujskega. Siciljanske večernice → 1282
Z bizantinskim cesarjem sklene diplomatsko in trgovsko sodelovanje tudi egiptovski mameluški sultan Al-Mansur Kalavun, ki si ne želi vpletanja Karla Anžujskega v križarsko Zamorje.
24. december - Po umrlem luksemburškem grofu Henriku V., ki je poleg grofije Luxemburg imel v fevdu še grofije Laroche, Ligny in Namur, se grofije razdelijo med sinova. Starejši sin Henrik VI. dobi Luxemburg in Namur, mlajši Valeran I. Ligny in Laroche.
Grofija Meissen, Nemčija: sinova Friderik in Dicman iz (hladnega) zakona med grofom Albertom Sprevrženim in princeso Margareto Hohenstaufen se z vojsko upreta svojemu očetu, ker je le-ta začel pri dednini favorizirati nezakonskega sina Apica, ki ga je imel iz razmerja z ljubico Kunigundo Eisenberško. 1289 ↔
Ertugrul, poglavar plemena Kai oguzijskih Turkov, oče Osmana I. (* 1198)
Opombe
↑Mnoge ladje so bile zaradi Kublajkanovega vztrajanja po čim prejšnjem začetku invazije slabo zgrajene, posadka pa neizurjena. Hkrati je za invazijo uporabil vse rečne bojne ladje, ki jih je imel za vojno proti Songu, ter še vse večje tovorne rečne ladje. V rečnih ladjedelnicah so bile za model izgradnje ostalih bojnih ladij.