18. februar - Bitka pri Parmi: oblegani gvelfi uničujoče premagajo vojsko rimsko-nemškega cesarja Friderika II., medtem ko se je ta predajal plemiški strasti - lovu na divjad. Po porazu se Friderik II., ki je v bitki izgubil še cesarsko zakladnico, umakne na Sicilijo. 1249 ↔
Nemški protikralj Vilijem II. nadaljuje z obleganjem gibelinskega/štaufovskega Kaiserswertha, ki vztraja do konca leta.
Vmes Vilijem II. osvoji Aachen, mesto, v katerem se kronajo nemški kralji, kar pomeni veliko psihološko in propagandno zmago za gvelfe.
1. november - Kronanje Vilijema II. za nemškega (proti)kralja. Moč štaufovcev je v severni in večini osrednje Nemčije zlomljena.
Ostalo
4. januar - Po smrti portugalskega izobčenega kralja Sanča II. se njegov naslednik in de facto vladar Portugalske Alfonz III. da kronati za novega portugalskega kralja.
15. avgust - Položen je temeljni kamenKölnske katedrale, največje nemške katedrale, potem ko je isto leto bila v požaru uničena stara. Gradnja nove katedrale, ki presega finančne zmogljivosti malega mesta, je končana šele leta 1880, sicer pa je posvečena in v rabo dana leta → 1322.
20. avgust → Politično praznino na almohadskem dvoru izkoristi marinidski sultan Abu Jahja, ki osvoji severnomaroško mesto Fes in spravi novega kalifa Almohadov, ki vlada zgolj prestolnici Marakeš z okolico, pod tributaren odnos.
24. november - S pobočja gore Mont Granier v francoskih Alpah se utrga kamnita gmota okoli 500 milijonov m³ skalovja, ki popolnoma uniči več vasi. Število smrtnih žrtev je čez 1000. 1348 ↔
22. december - Kastiljski kralj Ferdinand III. zavzame mavrsko Sevilijo, največje andaluzijsko mesto. Zavzetju ponovno sledi velik eksodus muslimanov v Granado in v severno Afriko.
Granadski emir Mohamed I. ibn Nasr, ki je sklenil tributaren mir s Kastiljci, začne z gradnjo kraljevske rezidenčne palače Alhambra, Granada.
Upor češkega princa Otokarja II. proti očetu Venčeslavu I., ki premaga sinovo vojsko in nepokornega sina zapre. 1251 ↔
Pribaltsko mesto Reval[2] prevzame zakone[3] mesta Lübeck, korak v postopnem oblikovanju trgovsko-politične zveze Hansa.
Mesto Zwickau, Saška, Nemčija, sprejme uredbo o omejitvi dimnih izpustov iz kovačnic v samem mestu.
Vrhovni mongolski kanGüyük in kan Zlate hordeBatu se (ponovno) spreta. Ko se zdi spopad med njima že neizbežen Güyük Kan nepričakovano umre[4]. Regentstvo nad obširnim imperijem prevzame vdova Ogul Gajmiš. Klana Džočija in Toluja nasprotujeta ponovni investuri vrhovnega kana iz Ögedejevega klana. 1251 ↔
↑Morda niti ne nepričakovano, ker je bil Güyük tako kot njegov oče Ögedej kronični alkoholik.
↑Otočno kraljevino si dejansko lasti Kraljevina Norveška, a je zaradi notranjih zdrah ter nezaintertesiranosti Angležev in Škotov utrdila de facto samostojnost.