Z Gruzije razširijo Mongoli še nadoblast na Zakaridsko Armenijo.
Mongoli pod vodstvom Batu Kana osvojijo ruski kneževini Perejaslav in Černigov.
Batu Kan zahteva od ogrskega kralja Béle IV., da vrne begunske Kumane. Hkrati odpošlje vohune v srednjo Evropo (Galicijo, Poljsko, Ogrsko, Češko, Avstrijo). 1240 ↔
Začetek ti. križarske vonje baronov, ki ni zajeta v oštevilčenje ostalih križarskih vojn (med šesto in sedmo). Na klic papeža Gregorja IX., ki je pozval na k.v. leta 1234, se od kraljev odzove edino navarski kralj/šampanjski grof Teobald I. (IV.), ostali udeleženci so še bretonski vojvoda Peter Dreuški, burgundski vojvoda Hugo IV. ter več francoskih baronov.
september - Križarska flota prispe v Akkon. Vojski se pridružijo cesarski podporniki in meniški redovi, tudi vitezi templarji, ki so sicer nenaklonjeni cesarski stranki.
13. november - Bitka pri Gazi: poraz križarjev proti Ajubidom. Ni znano, kateri od ajubidskih vladarjev je izbojeval zmago. Verjetno egiptovski Al-Adil II.
november - Peter Dreuški napade muslimansko trgovsko karavano na ozemlju Keraka. ↓
7. december → V protiodgovor An-Nasir Davud zavzame praktično nebranjeni Jeruzalem, razruši obzidje in se umakne nazaj v Kerak. 1240 ↔
Egiptovski vladar Al-Adil II., ki se čuti ogroženega od svojih bojevitih sorodnikov, privoli v diplomacijo s Teobaldom Navarskim. Istočasno se Teobald začne pogajati z damaščanskim vladarjem As-Salihom Ismailom, ki dolgoročno cilja na Egipt. 1240 ↔
Papež Gregor IX. izobči rimsko-nemškega cesarja Friderika II., ki ima tačas svoj dvor v Padovi. Friderik odgovori z izgonom vseh dominikancev in frančiškanov iz Lombardije, hkrati pa postavi svojega nezakonskega sina Enza Sardinskega za cesarskega vikarja (namestnika) v severni Italiji.
13. maj - Mont-Aimé, Šampanja: po inkvizitorskem procesu, ki ga vodi inkvizitor Robert Bolgar skupaj z nekaterimi severnofrancoskimi cerkvenimi knezi, je na grmadi sežganih 183 katarov. Preostali katari, ki so sicer maloštevilni, se iz severne Francije preselijo v varnejše severnoitalijanske komune.
Vojvodina Velikopoljska se v grobem ujema z današnjo istoimensko regijo Wielkopolska.
17. junij - Anglija: rojstvu prestolonaslednika Edvarda I. sledi večtedensko slavje in praznjenje kraljeve zakladnice z darili Cerkvi in ubogim. 1240 ↔
Sicilski kralj in rimsko-nemški cesar Friderik Hohenstaufen zaključi s preseljevanjem več kot petdeset tisoč sicilskih muslimanov v apulijsko mesto Lucera. Politično in upravno jih s podelitvijo pravice svobodnega mesta naveže neposredno na sicilsko krono oziroma sebe. Sicilski muslimani iz Lucere v naslednjih desetletjih prispevajo jedro sicilske armade v obliki lahke lokostrelske konjenice.[1] Istega leta zavzame z njihovo pomočjo gvelfovsko Faenzo v Emilijo-Romanji. 1241 ↔
Ustanovitev cisterijanskega samostana Netley, Hampshire, Anglija.
Upor islamske ločine alevitov v Sultanatu Rum. Upor se sprva razširi med nedavno spreobrnjenimi oguškimi begunci, ki so se oprijeli alevitske ločine, in se do konca leta razširi po osrednji Anatoliji.
