Rimsko-nemški cesar Henrik V. nadaljuje z italijansko kampanjo. Februarja prispe do Rima in se nastani na Vatikanskem griču.↓
12. februar → Henrik V. poda papežu Pashalu II. ponudbo, naj ga krona za cesarja, v zameno pa je pripravljen odstopiti od investiture. Papež predlog zavrne. ↓
→ Med aretacijo papeža Pashala II. in šestnajstih kardinalov je v vsesplošnem prerivanju ranjen cesar Henrik V.↓
→ Papeža poskuša rešiti kapuanski knez Robert I., zaustavi ga procesarski tuskulumski grof Ptolemaj I.
oktober - Koncil na Dunaju: eden najvplivnejših klerikov dunajski nadškof Guido Burgundski izobči rimsko-nemškega cesarja Henrika V. in razglasi vse prisege, dosežene z nasiljem za nične. Kakorkoli, papež mu ne pritegne in se vzdrži obsodb proti cesarju.
Kastiljski dvor
Razprtije v zakonu med aragonskim kraljem Alfonzom I. in kastiljsko regentinjo Urako, ki naj bi zbližal kraljevini Kastilija in Aragon, se končajo na bojnem polju. ↓
26. oktober → Bitka pri Candespini: vojska Alfonza I. Aragonskega se spopade z vojsko soproge Urake. Njeno vojsko vodi v boj grof in ljubimec Gómez González, ki umre v boju. Na bojnem polju in tudi v postelji ga zamenja nov Urakin ljubimec grof Pedro González de Lara. Nekaj tednov kasneje:↓
→ Bitka pri Viadangosu: Alfonz I. Aragonski na bojnem polju iz zasede ponovno premaga svojo soprogo Urako, v imenu katere se bojuje njen novi ljubimec. V bitki jo skoraj skupi njen 6. letni sin iz prvega zakona in titularni nosilec kastiljske oblasti Alfonz Raimúndez, kasnejši kralj Alfonz VII.↓
Bitka pri Shaizarju: večja, neodločena bitka med združenimi križarskimi silami pod vodstvom jerzalemskega kralja Baldvina I. in združenimi seldžuškimi silami pod vodstvom sultana Mehmeda Taparja. Bitka je bolj niz majhnih spopadov, s katerimi so Seldžuki poskušali prisiliti križarje v odprt boj, kar pa jim ni uspelo.