sl Žveplasta kislina

Žveplasta kislina
Imena
	IUPAC ime divodikov sulfit
	Druga imena žveplasta kislina ; žveplova(IV) kislina; divodikov(IV) sulfat
Identifikatorji
Številka CAS	7782-99-2;
3D model (JSmol)	Interaktivna slika;
ChEBI	CHEBI:48854;
ChEMBL	ChEMBL1161699;
ChemSpider	1069;
ECHA InfoCard	100.029.066
KEGG	C00094;
PubChem CID	1100;
UNII	J1P7893F4J;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID7042435 ;
	InChI InChI=1S/H2O3S/c1-4(2)3/h(H2,1,2,3) Key: LSNNMFCWUKXFEE-UHFFFAOYSA-N; InChI=1/H2O3S/c1-4(2)3/h(H2,1,2,3) Key: LSNNMFCWUKXFEE-UHFFFAOYAJ;
	SMILES O=S(O)O;
Lastnosti
Kemijska formula	H2SO3
Molska masa	82,07 g/mol
Kislost (pKa)	1,857, 7,172
Nevarnosti
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo)	jedko (C)
R-stavki (zastarelo)	R20, R34
S-stavki (zastarelo)	(S1/2), (S9), S26, S36/37/39, (S45)
Plamenišče	ni vnetljiva
Sorodne snovi
Sorodne snovi	žveplov dioksid; žveplova kislina
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

Žveplasta kislina, pravilneje vodna raztopina žveplovega dioksida, je spojina s kemijsko formulo H₂S O₃. Njene soli so bisulfiti (ali hidrogensulfiti) in sulfiti.

Lastnosti

Ramanov spekter vodnih raztopin žveplovega dioksida pokaže samo prisotnost žveplovega dioksida in hidrosulfitnih ionov HSO⁻
₃,^[1] kar ustreza naslednjemu ravnotežju:

SO₂(aq) + H₂O(l) ⇌ HSO⁻
₃(aq) + H⁺(aq).

K_a = 1,54×10−2 in pK_a = 1,81 kažeta, da je ravnotežje pomaknjeno zelo v levo.

Jedrska magnetna resonančna spektroskopija ¹⁷O je pokazala, da raztopine žveplaste kisline in protoniranih sulfitov vsebujejo zmes izomerov, ki sta v naslednjem ravnotežju:^[2]

[H-OSO₂]⁻ ⇌ [H-SO₃]⁻

Uporaba

Žveplasta kislina se uporablja kot reducent, vodne raztopine bisulfitov in sulfitov pa kot dezinfekcijska sredstva. Uporabljajo se tudi kot blaga belila za materiale, ki ne prenesejo beljenja z bolj agresivnimi, klor vsebujočimi belili.

Sklici

↑ W.L. Jolly (1991). Modern Inorganic Chemistry. 2. izdaja. New York. McGraw-Hill. ISBN 0-07-032768-8.
↑ C.E. Housecroft, A.G. Sharpe (2008). Inorganic Chemistry. 3. izdaja. 16. poglavje: The group 16 elements .Pearson. str. 520. ISBN 978-0-13-175553-6.

Glej tudi

[1] W.L. Jolly (1991). Modern Inorganic Chemistry. 2. izdaja. New York. McGraw-Hill. ISBN 0-07-032768-8.

[2] C.E. Housecroft, A.G. Sharpe (2008). Inorganic Chemistry. 3. izdaja. 16. poglavje: The group 16 elements .Pearson. str. 520. ISBN 978-0-13-175553-6.

[1]

[2]