Črni topol je hitro rastoče, dvodomnodrevo, ki doseže v višino do 35, izjemoma tudi do 40 metrov. Običajno imajo deblo premera do 1,5 m, posamezna drevesa v Franciji pa imajo debla s premerom do 3 m. Listi so trikotne oblike, so polno razviti topo ali redko nazobčani. S ploščatimi peclji so pritrjeni na veje. Mladi listi so trikotno ali dlanasto deljeni. Dolgi so med 5 in 8 cm ter široki med 6 in 8 cm. Obe strani listov sta zelene barve.[1]
Podvrste
Priznane so tri podvrste črnega topola, čeprav nekateri znanstveniki priznavajo štiri:[2][1]
Populus nigra subsp. nigra. Osrednja in vzhodna Evropa. Listi in poganjki so bleščeči, skorja sivo-rjava.
Populus nigra subsp. betulifolia (Pursh) W.Wettst. Severozahodna Evropa (Francija, Velika Britanija, Irska). Listne žile in poganjki so puhasto poraščeni, skorja je sivo-rjave barve.
Populus nigra subsp. caudina (Ten.) Bugała. Sredozemlje, tudi jugozahodna Azija, če se ne upošteva var. afghanica.
Populus nigra var. afghanica Aitch. & Hemsl. (syn. P. nigra var. thevestina (Dode) Bean). Jugozahodna AzijaSouthwest; nekateri botaniki jo uvrščajo kot kultivarP. nigra,[3] drugi pa P. afghanica uvrščajo v samostojno vrsto;[4] skorja gladka, skoraj bele barve; listi in poganjki enaki kot pri podvrsti caudina.
Razširjenost in uporabnost
Črni topol je samonikel v Evropi, jugozahodni in osrednji Aziji ter severozahodni Afriki.[2] Je pionirska vrsta,[5] ki raste hitro na vlažni podlagi na nizkih nadmorskih višinah.[6]
Les črnega topola je lahek, mehek in tehnično ne najbolj kakovosten. Največ se uporablja za izdelavo furnirja.
